Za prenovo Cukrarne se izteka gradbeno dovoljenje

Ljubljana – Na začetku marca se izteče veljavnost gradbenega dovoljenja za prenovo propadajoče Cukrarne. Na občini pravijo, da ga bodo podaljšali, čaka pa jih še naknadna presoja vplivov na okolje za projekt. Kdaj bodo začeli prenovo, tako ne vedo, saj še vedno čakajo tudi na sredstva EU.

Občina je včeraj sicer objavila izvedbeni načrt trajnostne urbane strategije, pripombe nanj pa do 7. marca zbirajo na naslovu Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.. Načrt zajema 131 projektov (nekateri so že bili izvedeni, večina pa je načrtovanih za obdobje do leta 2020), a trenutno je pomemben predvsem zaradi črpanja sredstev iz mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN).

Gre za 139 milijonov evrov (112 milijonov iz evropskega proračuna, preostalo iz državnega), namenjenih enajstim mestnim občinam. Projekte in dokumente pripravljajo že vsaj dve leti, sredi marca pa naj bi združenje mestnih občin (ZMOS) vendarle objavilo prvo povabilo, na katero bodo občine lahko prijavile projekte s področja energetske prenove. Temu bo sledilo še povabilo za področje urbane revitalizacije (predvidoma bo objavljeno maja) in za področje trajnostne mobilnosti (predvidoma jeseni).

Kaj vse lahko zavre gradnjo?

Največji in najpomembnejši projekt ljubljanske občine, za katerega pričakuje sredstva iz mehanizma CTN, je prenova Cukrarne, v kateri bodo uredili Galerijo Cukrarna. Gre za projekt s področja urbane revitalizacije. Gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo objekta je MOL pridobila že 24. februarja 2014. Po pojasnilih Tjane Matjašič Prijič, vodje izpostave Center UE Ljubljana, je dovoljenje postalo pravnomočno 8. marca istega leta in preneha veljati, »če investitorka v treh letih po njegovi pravnomočnosti, to je do 8. marca 2017, ne začne z gradnjo«. Prijičeva dodaja, da lahko upravna enota na zahtevo investitorja podaljša dovoljenje, vendar največ dvakrat, in to skupaj največ za dve leti.

Z občine so sporočili, da bodo »pred iztekom dovoljenja podali vlogo za podaljšanje«. V tem primeru bo gradbeno dovoljenje veljalo do leta 2019. A preden bodo lahko začeli graditi, jih čaka še ena težava; ker se je po pridobitvi gradbenega dovoljenja zaradi uskladitve z evropskimi predpisi spremenila zakonodaja, bodo morali naknadno izvesti predhodni postopek presoje vplivov na okolje. Na podlagi tega bo agencija za okolje odločila, ali bo treba tudi za prenovo Cukrarne opraviti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. Če bo odločila tako (podoben primer je bil pri garaži pod tržnico), bi to lahko še dodatno odmaknilo gradnjo, kajti ti postopki le redko trajajo manj kot leto dni. Tudi v podrobnejši predstavitvi projekta MOL zadevo označuje z »visoko stopnjo tveganja«, saj »zahteva po pridobitvi presoje vplivov na okolje po že pridobljenem pravnomočnem gradbenem dovoljenju lahko zavre začetek gradnje«.

Če so na občini načrtovali, da se bodo prenove lotili že lani (v proračunu so imeli zagotovljen poltretji milijon evrov za gradbena dela), so zdaj brez odgovora, kdaj lahko pričakujemo začetek gradnje. Nihče namreč ne upa napovedati, kdaj bodo rešeni problemi z gradbenim dovoljenjem in razdeljena sredstva EU. Projekt Galerije Cukrarna, v okviru katerega bodo po napovedih občine uredili največji razstavni prostor v državi, je ocenjen na 23,2 milijona evrov. Na MOL pričakujejo sofinanciranje v znesku 13,5 milijona evrov (10,8 milijona iz evropskega in 2,7 milijona iz državnega proračuna), približno deset milijonov pa bo občina do leta 2020 zagotovila sama.

Denar za vse mestne občine

Potem ko bo ZMOS objavil povabilo, bodo imele občine po pojasnilih koordinatorja združenja Mirana Košpende mesec dni za prijavo projektov, združenje pa bo nato predlagalo izbrane operacije za sofinanciranje iz mehanizma CTN, ki jih bo moralo potrditi še pristojno ministrstvo. Postopek naj bi bil predvsem formalnost, saj so se občine že lani dogovorile, kako bodo razdelile denar, in pripravile »indikativno razdelitev sredstev CTN«. Košpenda sicer pojasnjuje, da je ta le pogojna: »Projekti morajo izpolnjevati vse zahtevane pogoje, med katerimi je eden pomembnejših prispevek k doseganju razvojnih ciljev, opredeljenih v operativnem programu za izvajanje kohezijske politike v obdobju 2014–2020 za celotno Slovenijo.« Na vprašanje, kdaj predvidoma bodo postopki končani in bodo občine lahko začele izvajati sofinancirane projekte, pa odgovarja, da naj bi se potrjevanje vlog zaključilo v največ letu, a da si vsi vpleteni prizadevajo »za maksimalno skrajšanje rokov«.

Na združenju prav tako opozarjajo, da se stvari zamikajo tudi zaradi izvedbe predhodne presoje vplivov na okolje za projekte, ki že imajo pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje. Zato so predlagali, da se obdobje indikativne razdelitve sredstev, ki trenutno velja do konca leta 2018, podaljša še za eno leto.

Kam denar za kolesarje?

Cukrarna sicer ni edini projekt, za katerega MOL računa na sredstva iz mehanizma CTN. Na področju urbane revitalizacije načrtujejo še prenovo 92 stanovanjskih enot v naselju na Cesti španskih borcev, kjer ima najemne enote tudi mestni stanovanjski sklad in kjer po oceni fakultete za arhitekturo »obstaja sum na socialno degradacijo«. Projekt je ocenjen na 1,3 milijona evrov, gradbeno dovoljenje za prenovo pa morajo še pridobiti.

Kot smo že pisali, na področju trajnostne mobilnosti ljubljanska občina iz mehanizma CTN pričakuje sredstva za urejanje kolesarske infrastrukture (za osem milijonov evrov vreden projekt pričakujejo 5,3 milijona). To bo daleč največja investicija v kolesarsko infrastrukturo, za kaj natančno bo šel denar, pa bo po besedah Zdenke Šimonovič z mestnega odseka za razvojne projekte odvisno od predlogov, ki jih dobivajo med pripravo celostne prometne strategije (največ se jih nanaša prav na kolesarjenje), in od smernic ministrstva za infrastrukturo. Na področju energetske prenove so načrti MOL manj velikopotezni: za energetsko sanacijo stanovanj načrtujejo le 0,33 milijona evrov iz mehanizma CTN.