Za trgovino brez embalaže ni prostorov

Neuresničene napovedi: V letu zelene prestolnice Snagi ne bo uspelo odpreti alternativnega nakupovalnega središča.

čet, 08.12.2016, 08:00

Ljubljana – Na začetku iztekajočega se leta so predstavniki ljubljanske Snage kot enega svojih prispevkov k naslovu zelene prestolnice Evrope javno napovedali odprtje alternativnega nakupovalnega središča. A letos bo ostalo pri napovedih, saj zanj niso našli najti ustreznih prostorov.

Lani je vsak Slovenec v povprečju pridelal 133 kilogramov embalaže, pri čemer je še vedno recikliramo le okoli 30 odstotkov. Embalaži se pogosto ni mogoče izogniti, zato po evropskih mestih najdemo vse več trgovin brez embalaže, kamor kupci prihajajo z lastno embalažo.

A če so v Snagi januarja napovedali, da bodo v prvi takšni trgovini pri nas kupci lahko kupovali že letos, se to ne bo uresničilo. Kot je pojasnila predstavnica za odnose z javnostmi pri podjetju Nina Sankovič, se je zalomilo pri iskanju lokacije: »Začeli smo z iskanjem primernih občinskih prostorov – sprva je kazalo, da s prostori ne bo problem, potem pa se je izkazalo nasprotno. Ostala nam je ena potencialna lokacija, ki pa je bila potem prodana. Ključna težava so torej primerni prostori – teh ni na voljo.« V Snagi so sicer trgovino želeli odpreti v središču mesta.

Vlagatelji navdušeni, vendar denarja ne dajo

Težje, kot so pričakovali, je bilo tudi iskanje vlagateljev. Kot pravi Sankovičeva, nekatere partnerje imajo (tiste, ki se ukvarjajo z dejavnostmi, ki bi jih uresničevali v tem projektu), oglasilo se jim je tudi veliko ponudnikov izdelkov, pogovori z morebitnimi vlagatelji pa se po začetnem navdušenju niso končali z dogovorom: »Zamisel se vsem zdi krasna, ampak potem raje vlagajo sredstva v (bolj) donosne projekte.«

Poleg trgovine brez embalaže so v Snagi načrtovali ureditev večnamenske kavarne in izposojevalnice stvari, ki bi skupaj tvorile tako imenovano alternativno nakupovalno središče. V trgovini bi prodajali različne vrste žit, suho sadje, začimbe, testenine, mila, olje, stročnice, riž, sladkarije … torej stvari, pri katerih se embalaži sicer težko izognemo. Izdelki bi temeljili na lokalni pridelavi oziroma pravični trgovini.

Kupci bi prinesli embalažo od doma, jo stehtali, nato pa stehtali še z živili napolnjene posode in plačali po teži. Za tiste, ki nimajo lastne embalaže, je v trgovini na voljo embalaža za večkratno uporabo (bombažne vrečke, steklena posoda …), koncept pojasnjujejo v Snagi.

Kavarna bi delovala po načelih ponovne uporabe, upciklikliranja (ustvarjanja dodane vrednosti različnih izdelkov, ki so rezultat ponovne uporabe ali so iz recikliranih materialov), pravične trgovine in socialnega vključevanja, izposojevalnica stvari pa po načelu knjižnice stvari (ena že deluje v Savskem naselju).

Brez napovedi o odprtju

Po besedah Sankovičeve je koncept alternativnega nakupovalnega središča še naprej del Snagine dolgoročne strategije, »katere namen je spreminjati potrošniške vzorce tako, da postanemo bolj kritični in odgovorni potrošniki. Na eni strani smo tisti, ki izbiramo, kupujemo in porabljamo, na drugi tisti, ki za nas šivajo poceni oblačila, izkopavajo strupene kovine za naše pametne telefone in v suženjskih razmerah pridelujejo kakav, riž in kavo.« Del tega je poleg ozaveščanja tudi postavljanje infrastrukture, ki ponuja boljše nakupovalne izbire in omogoča preprečevanje nastajanja odpadkov in ponovno uporabo v praksi, poudarja.

Toda glede napovedi o uresničitvi namere so zdaj bolj zadržani. Poslovni načrt alternativnega središča so »v grobem« pripravili, tudi s pomočjo sodelujočih na blejskem strateškem forumu za mlade. »Projekt ostaja želja in namen tako Snage kot MOL, žal pa se to, kljub trudu, letos še ne bo zgodilo,« o tem, kdaj bo nakupovalno središče zaživelo, pravi Nina Sankovič.

Prijavi sovražni govor