Ljubljana – Vandalizem je v glavnem mestu čedalje večji problem. Nepridipravi uničujejo državno in zasebno lastnino, pri tem pa se s fizično silo ali grafiti lotevajo celo spomeniško zaščitenih objektov, kot so Plečnikov stadion, razni zgodovinski spomeniki ...
Dokler v poročilih centra za obveščanje ali policije bereš, da so neznanci prevrnili kakšen koš za odpadke ali z grafiti »okrasili« del pločevinaste gradbene ograje, še lahko rečeš, da so jih k temu gnali mladostniška neumnost, alkohol ali neizživeto uporništvo. Ko pa slišiš, da so vandali uničili del znamenite in vsem dobro znane gloriete na Plečnikovem stadionu, da so se znova znesli nad Plečnikovimi lučmi v Tivoliju, da so na Jakopičevem sprehajališču sredi lanskega oktobra uničili ali poškodovali kar 25 panojev mednarodne razstave in povzročili za 50.000 evrov škode, da so konec preteklega leta na Mesarskem mostu poškodovali 16 steklenih pohodnih plošč in naredili za 30.000 evrov škode, zatem pa v začetku januarja letos akcijo ponovili (škoda je bila drugič ocenjena na 3000 evrov), to niso več zanemarljivi prekrški, temveč kazniva dejanja poškodovanja tuje stvari, ki jih policija preganja po kazenskem zakoniku.
Ukrepi MOL
Ko smo ljubljanskega župana Zorana Jankovića 25. marca letos vprašali, kaj namerava občina storiti, da omeji število vandalskih napadov na javno lastnino, in kako namerava bolj zaščititi vsaj spomenike občinskega in državnega pomena, je dejal, da mora ukrepati predvsem država.
Zaradi ponavljajočega se uničevanja Mesarskega mostu je Janković že naročil postavitev videonadzora, z vodji grafitarjev pa je imel celo sestanek. Občina jim je v več cestnih podhodih dala na razpolago površine, ki jih lahko brez strahu pred policijo ali redarji okrasijo s svojimi grafiti, vendar to ni zaleglo. Tovrstnih umetnikov je namreč precej več, kot je prostih površin za umetniško ustvarjanje. Poleg tega ti ob trenutnem navdihu ne iščejo legalnih površin, temveč tiste, ki so najbolj pri roki. Župan torej v zvezi z vandali največ pričakuje od policije in sodstva. Prva bi po njegovem mnenju morala temu problemu posvetiti več energije in ljudi, ujete storilce pa bi morale doleteti visoke globe ali kazni.
Policijski odgovori
O problemu vandalizma smo se pogovarjali z inšpektorjem s Policijske uprave Ljubljana Ludvikom Kastelicem. Povedal je, da sta vandalizem ter javni red in mir v načrtu dela policije za vso državo za letos uvrščena med prednostne naloge. Primere vandalizma policija v skladu z zakoni obravnava kot prekrške ali kazniva dejanja. Da bo kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari preganjano po uradni dolžnosti, pa mora biti izpolnjen osnovni pogoj; če oškodovanec (zasebnik, občina ali država) ne da predloga za pregon (ne)znanega storilca, policija nima nobenega pooblastila, da nadaljuje pregon.
Ko smo Kastelica vprašali, kakšne samostojne ali skupne akcije so ali bodo izvedli v Ljubljani, nam je povedal, da izvajajo ali načrtujejo številne skupne, predvsem pa preventivne akcije.
Sodelovanje
Občina in PU Ljubljana sta pred dvema letoma podpisali protokol o sodelovanju. Na terenu delujejo mešane patrulje, v katerih sta redar in policist, nadzor pa izvajajo po skupnem načrtu, ki je pogostejši zlasti v osrednjih urbanih okoljih. Pri obravnavi vandalizma velja ničelna toleranca. Pot nazaj je po Kasteličevih besedah namreč veliko težja, če jim teh dejanj ne uspe zajeziti na stopnji prekrška. Je pa opozoril, da samo skupne oziroma le policijske patrulje niso rešitev, saj morajo policisti delovati po načelu nujnosti primerov. Vsekakor je pomembnejše varovanje življenj in premoženja večje vrednosti (požar, prometne nesreče, ropi ali druge težje oblike kaznivih dejanj) kot pa zažgan zabojnik za odpadke ali popisana fasada.
Policisti PP Ljubljana Center večino svojih nalog opravljajo peš ali s kolesom. Patrulj je običajno več ob koncu tedna in ponoči, ko so tovrstni prekrški in kazniva dejanja bolj verjetni. Policisti dajejo poudarek območjem, kot so Trnovo s »trnovsko plažo«, Trg republike z okolico, Center in Stara Ljubljana z lokali, park Tivoli, Trg MDB z okolico.
Prednostna naloga policistov ni vselej takojšnje strogo uveljavljanje avtoritete. Njihova prva naloga je, da svetujejo, opozarjajo in ocenjujejo stanje, če pa ti ukrepi ne dosežejo učinka, dosledno ukrepajo. S takšnim pristopom praviloma nimajo težav pri izvajanju nalog, saj znajo ljudje dobro presojati korektnost in sorazmernost ukrepanja policistov – od svetovanja in opozarjanja do represivnih ukrepov. Upoštevati je treba tudi, da je v Ljubljani običajno večje število turistov (tujcev), ki dobijo sliko in vtis o mestu tudi z opazovanjem dogajanja in delovanjem policistov, kar vpliva tudi na njihova občutja varnosti.
Ker je med vandali največ mladih, je Kastelic posebej opozoril, da si veliko preventivne pomoči obetajo tudi od delovanja programa »Mreža mlada ulica« (nevladna organizacija), katerega bistvo je, da se mladi prostovoljci pomešajo med mlade in jih usmerjajo (kaj početi in česa ne).
Inšpektor ima občutek, da so ti ukrepi uspešni, saj se je močno zmanjšalo število klicev na policijo zaradi trnovske plaže, poleg tega jih prostovoljci tudi obveščajo, kaj se dogaja. Vendar to ni ovajanje, temveč sodelovanje v preventivnem smislu.
Policijska statistika
Na območju MOL je bilo po policijski statistiki leta 2012 na kraju samem prijetih 39 kršiteljev, katerih dejanja (poškodovanje tuje stvari) so se končala z obdolžilnim predlogom za mladoletnike oziroma je bila storilcem izrečena globa, če so bili polnoletni (208 evrov oziroma pol manj, če so globo za prekršek plačali v osmih dneh). Lani so jih ujeli 31. Med temi so policisti zaradi grafitiranja obravnavali štiri ljudi, predlani devet.
Kako naprej
Ludvik Kastelic je prepričan, da je spopadanje z vandalizmom oziroma preganjanjem storilcev strokovno zahtevno. Policija nima možnosti izrekati glob v razponu, kot so predpisane, ampak le v najnižjem znesku. Tako policisti nimajo manevrskega prostora pri določanju globe glede na posledice (višino škode, način dejanja in druge okoliščine) storjenega dejanja. Ker je ta tudi sicer zelo nizka, bi bilo primerno poleg nje izrekati tudi stranske sankcije (delo v korist skupnosti).
Ena izmed možnosti so tudi videonadzorni sistemi, ki pa se morajo vzpostaviti v skladu z zakonodajo. Pri tem, pravi Kastelic, moramo paziti, saj smo demokratična država, ki noče biti policijska. Vsekakor pa si policija želi več partnerskega odnosa z državljani pri preprečevanju in odkrivanju kršiteljev in storilcev. Prepričan je, da drakonski represivni ukrepi ne bi bili dobro sprejeti, in se bolj zavzema za dvig zdaj simboličnih oziroma nevzgojnih glob ter stranskih sankcij za ujete prekrškarje. Pri ekstremnih pojavnih oblikah vandalizma, torej pri povratnikih ali povzročanju hude škode (zlasti na spomenikih) z vsemi elementi hudega kaznivega dejanja, pa nima zadržkov niti glede ostrejših sankcij, kot je denarna kazen.
Sodna praksa
Četudi sta v kazenskem zakoniku predvidena dva člena, ki najhujšim vandalom grozita z večletnim zaporom, še ni znan primer, da bi bil kdorkoli obsojen na zaporno kazen zaradi poškodovanja ali uničenja stvari posebnega kulturnega pomena ali naravne vrednote na območju MOL. Zagrožena najnižja kazen je do pet let zapora, če gre za kulturni spomenik ali naravno vrednoto velikega ali izjemnega državnega pomena oziroma je škoda velika, pa do osem let (po splošnejšem členu o poškodovanju tuje stvari je zaporna kazen sicer do dveh oziroma do petih let zapora).
Po naših podatkih je bil konec leta 2004 nekdanji član mestnega izvršnega sveta Janez Lesar na prvostopenjskem sodišču zaradi nedovoljenega prekopavanja in poškodovanja dela obrambnega jarka na Ljubljanskem gradu obsojen na pogojno enoletno zaporno kazen s preizkusno dobo dveh let, a ga je višje sodišče januarja 2007 oprostilo. Policija nam je sicer poslala podatek, da je predlani obravnavala tri kazniva dejanja poškodovanja ali uničenja stvari posebnega kulturnega pomena ali naravne vrednote na območju MOL in raziskala dve, lani pa jih je obravnavala šest in preiskala eno.
Kdo so vandali
Po doslej raziskanih primerih lahko rečemo, da so v vandalizem vpletene predvsem mlajše osebe, pravijo na PU Ljubljana. Dejanja najpogosteje opravljajo ponoči, zlasti ob koncu tedna. Specifične oblike vandalskega ravnanja se pojavljajo na raznih športnih in drugih javnih oziroma množičnih prireditvah; od kričanja do fizičnih spopadov in uničevanja premoženja. Policija z različnimi oblikami dela preprečuje kazniva ravnanja, najpogosteje z opazovanjem in patruljiranjem na določenem območju. Ob tveganih družbenih dogodkih svoje delo še okrepi. Kazniva dejanja in prekrški se dogajajo po vsej Ljubljani, tako da ne moremo govoriti o žariščih. Izpostavljeni so predvsem javno dostopni kraji. Ne glede na spontana zbiranja na nekem območju bi »obiskovalci« morali spoštovati tudi pravico do miru stanovalcev in imeti odnos do (tuje) lastnine. Policija ugotavlja kršitve (in kazniva dejanja) z neposredno zaznavo ali s posrednim ukrepanjem (na primer na klic občanov). Če policisti kršitve niso zaznali sami, se ta ugotavlja po zakonu o prekrških. Ta predvideva, da se postopek lahko začne tudi na pisni predlog oškodovanca.
Kršitelje prijavljajte
Vsekakor je za preventivo potrebno sodelovanje več subjektov (policija, redarji in vsi drugi, ki opazijo delovanje, ki kaže na to, da bi kdo hotel namerno poškodovati stvari), navsezadnje tudi staršev, ki z vzgojo in zgledom dajejo otrokom občutek odgovornosti. Kadar kdorkoli opazi, da se namerno povzroča škoda, lahko takoj obvesti policijo na številko 113, če ve, kdo bi jo lahko povzročil (kot na primer poškodovanje v Tivoliju), pa te informacije lahko posreduje tudi na anonimni telefon policije 080 1200.