Začelo se je leto dni brezplačnih storitev na domu za starejše

Ljubljana – Zavod za oskrbo na domu Ljubljana je maja začel enoletni projekt A-Qu-A. V tem času bodo starejšim od 65 let, živečim v mestni občini, ponudili dodatne brezplačne storitve za bolj kakovostno življenje na domu.

Približno devetsto uporabnikom storitev Zavoda za oskrbo na domu Ljubljana (ZOD) bodo brezplačno ponudili fizioterapijo, delovno terapijo, logopedijo, zdravstveno nego, prehransko svetovanje in gibalne vadbe. Glede na povpraševanje pa bo ta številka verjetno presežena, pravi direktorica Liljana Batič.

Denar iz norveškega finančnega mehanizma

Nosilec enoletnega projekta Aktivno in kvalitetno staranje v domačem okolju (A-Qu-A) je ZOD, partnerji pa so še mestna občina, znanstvenoraziskovalno središče primorske univerze, ljubljanska zdravstvena fakulteta, mestna zveza upokojencev, fakulteta za dizajn in zdravstvena fakulteta v Oslu; med njimi ni še drugega ponudnika pomoči na domu v glavnem mestu – zavoda Pristan. Projekt se financira iz programa norveškega finančnega mehanizma, pripadlo mu bo 700.600 evrov nepovratnih sredstev, skupni upravičeni stroški pa znašajo dobrih 737 tisočakov. Partnerji bodo skupaj prispevali pet odstotkov denarja, in sicer nekaj manj kot 37 tisoč evrov.

Kot pravi Batičeva, so se za prijavo odločili, ker je večletna praksa v njihovem zavodu pokazala, da uporabniki poleg pomoči na domu in socialnega servisa, ki ju opravljajo za plačilo, potrebujejo še več storitev. Največ povpraševanja so zaznali prav po teh, ki jih bodo v navedenem projektu leto dni ponujali brezplačno. Organizirali bodo tudi izobraževanje za zaposlene. Dolgoročna idejna zasnova projekta je sprememba strokovne prakse in pristopa k celostni oskrbi na domu, pojasnjuje direktorica, pri čemer je poudarek na izobraževanju in svetovanju ter neposrednem izvajanju storitev pri delu s starejšimi. S projektnimi partnerji nameravajo oblikovati sistemske rešitve za sprejetje zakona o dolgotrajni negi in tako prispevati k urejanju pogojev za zdravo in aktivno staranje v domačem okolju. V projekt bodo vključili tudi po štirideset študentov zdravstvene fakultete in fakultete za dizajn.

Prilagoditve bivalnega okolja

Med drugim bodo v okviru projekta uporabnikom svetovali in izdelovali načrte za prilagoditev bivalnega okolja slabšim psihofizičnim sposobnostim starejših. S tem se dobra tri leta ukvarja tudi Svetovalnica za izboljšanje bivanja starejših, ki deluje v Šiški, na Kebetovi, v prostorih zveze društev upokojencev, s katero pa ne bodo sodelovali. Projektni partner pri tem je fakulteta za dizajn, ki edina pri nas izobražuje študente na področju notranje opreme. Poleg mentorjev bodo v projekt vključeni študenti tretjega letnika, ki so med študijem pridobili vsa temeljna znanja o notranji opremi za specifične skupine uporabnikov. Fakulteta precej sodeluje z inštitutom za kineziološke raziskave, ki bo znotraj projekta A-Qu-A opravil številne meritve in analize.

ZOD sicer svojim uporabnikom že ponuja storitve socialne oskrbe oziroma pomoči na domu, ki jo ljubljanska občina financira 80-odstotno. To je osnovna dejavnost zavoda, ki vključuje vsakdanja opravila na domu uporabnika, kot so pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih, v gospodinjstvu in pri ohranjanju socialnih stikov. Število uporabnikov se približuje 900, starejših od 65 let je skoraj 90 odstotkov, desetina pa je invalidov in kroničnih bolnikov. Trenutno je pri njih 30 upravičencev, ki ne zmorejo plačila te storitve in uveljavljajo oprostitev plačila na centru za socialno delo.

Zavod opravlja tudi dve skupini storitev socialnega servisa, ki imata različno ceno; 60-odstotno subvencijo je mestni svet v začetku leta 2012 odpravil in odtlej uporabniki to storitev plačajo v celoti. V prvo skupino storitev, ki stanejo 10 evrov na uro, sodijo kidanje snega, pedikura, friziranje, šivanje, likanje, kuhanje kosila, generalno pospravljanje in pomivanje oken, manjša hišna popravila, ročno pranje perila, vzdrževanje vrta in okolice. V drugo skupino, z urno postavko 7,11 evra, pa druženje, spremstvo pri različnih obveznostih ali dejavnostih, varstvo med odsotnostjo svojcev, branje, nakupi na tržnici in v trgovskih centrih, spremstvo na sprehodih, skrb za hišne ljubljenčke itn. Storitev socialnega servisa trenutno izvajajo za 130 uporabnikov, najpogosteje pa naročajo pedikuro, urejanje las, čiščenje in spremstvo.

Nove zaposlitve

V ZOD je zaposlenih 124 socialnih oskrbovalk in strokovnih delavk, v upravi jih je zaposlenih 16. V okviru omenjenega projekta že zaposlujejo fizioterapevte, delovnega terapevta, logopeda in diplomirane medicinske sestre, je povedala Liljana Batič. Vsak mesec je uporabnikov več, za zdaj s toliko zaposlenimi lahko izpolnjujejo potrebe uporabnikov, če pa se bodo še povečevale, bodo potrebovali dodatne zaposlitve na vseh področjih delovanja, poudarja direktorica zavoda, ki se je marca letos iz prostorov na Ambroževem trgu in še štirih enot po mestu preselil v nove prostore prenovljene vile Urška (tudi Berkmanova vila) na Poljanski cesti, pri kopališču Kodeljevo.

Nekoliko cenejši Pristan

V zasebnem zavodu Pristan, ki mu je občina podelila koncesijo za pomoč družini na domu decembra 2009 in mu tudi zagotavlja 80-odstotno subvencijo za to dejavnost, imajo za nekaj centov cenejše storitve kot v javnem ZOD (glej tabelo), za izvajanje socialnega servisa pa imajo vsa dovoljenja, vendar ga trenutno še ne ponujajo. V omenjenem projektu za zdaj ne sodelujejo. Na vprašanje, kako lahko zagotavljajo nižjo ceno, direktor Martin Kopatin odgovarja, da se pri Pristanu nenehno trudijo, da svoje storitve izvajajo do uporabnikov prijazno in racionalno. V celotnem zavodu je 116 zaposlenih, pomoč na domu jih v desetih občinah izvaja 75, od tega v ljubljanski 30. Vseh uporabnikov pomoči na domu je 450, v Ljubljani 140.