Zadeva Tritonis že na višjem sodišču

Občina se ni sprijaznila z razsodbo, da Tritonisu ne bi bila smela prodati »tujih« zemljišč ob Vojkovi.

Objavljeno
13. januar 2014 17.09
Privat parkirišče na Vojkovi cesti,Tritonis d.o.o.,Ljubljana Slovenija 13.01.2014
Janez Petkovšek, Ljubljana
Janez Petkovšek, Ljubljana
Ljubljana – Kot je lanskega novembra napovedal župan Zoran Janković, se je MOL res pritožila na sodbo okrožnega sodišča, ki je za nično razglasilo pogodbo, s katero je občina podjetju Tritonis ob Vojkovi cesti za milijon evrov prodala »funkcionalno« zemljišče s parkirišči.

Občina je s pomočjo odvetniške pisarne Čeferin vložila pritožbo zoper sodbo, s katero je okrožno sodišče 5. decembra lani razsodilo v korist ministrstva za obrambo in mu pritrdilo v navedbi, da MOL leta 2009 na dražbi ne bi bila smela prodati dveh parcel v skupni izmeri 1648 kvadratnih metrov, na katerih sta parkirišče in manjša zelenica. Prepričali so ga namreč dokumenti ministrstva, iz katerih naj bi izhajalo, da sta parceli spadali med takrat še funkcionalna zemljišča objektov na Vojkovi 59 in 61 ter da so bila v lasti in uporabi obrambnega ministrstva, pa tudi drugih objektov od številke 57 do 65.

Očitki pritožnikov

V pritožbi občina očita sodišču, da je bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, zmotno uporabilo materialno pravo in nepopolno oziroma napačno ugotovilo dejansko stanje. Od višjega sodišča pričakujejo, da bo prisluhnilo neupoštevanim občinskim argumentom in razsodilo v prid MOL oziroma da bo razveljavilo prvostopenjsko sodbo in zadevo vrnilo v ponovno sojenje.

V obrazložitvi so zapisali, da zoper postopek javne dražbe zdaj spornih zemljišč, ki je bila februarja 2009, ni nihče vložil ugovora. Zato je marca istega leta sledil podpis prodajne pogodbe med MOL in Tritonisom in prva je nanj v obliki notarskega zapisa prenesla lastninsko pravico na dveh parcelah. To je za občino nesporno dejstvo.

Med državo (ministrstvom za obrambo) in MOL pa je po mnenju odvetniške pisarne Čeferin sporno predvsem, ali sta ti zemljišči res funkcionalni in je posledično omenjena pogodba nična zaradi kršitve prisilnih predpisov oziroma nezmožnosti in nedopustnosti prodaje.

Sporne razlage

Četudi je obrambno ministrstvo navedlo, da je lastninsko pravico na spornih nepremičninah pridobilo na podlagi več pogodb v letih 1973, 1979, 1991 in 1993, da je že od leta 1991 za potrebe svojih organov uporabljalo poslovna objekta Smelt I in II in je bila za dodeljena zemljišča določena odškodnina, mu po mnenju pritožnikov s tem ni bila hkrati priznana pravica do uporabe spornih zemljišč. Na podlagi zakona o prometu z zemljišči in stavbami je po razlagi občinskih odvetnikov ministrstvo lahko pridobilo pravico uporabe le na zemljiščih, na katerih so zgrajeni navedeni objekti in predstavljajo zemljišča za njihovo redno rabo. Po njihovem prepričanju so zato neutemeljene navedbe, da sporni zemljišči predstavljata funkcionalno zemljišče in da je predmet prodajne pogodbe, sklenjene 4. marca 2009, nemogoč in nedopusten, pogodba pa nična.

Še enkrat so poudarili, da veljavna zakonodaja ne pozna več pojma funkcionalnega zemljišča. Zanje zemljišče, na katerem stoji stavba, po lastninski pripadnosti ni sporno, kar pa ne velja za zemljišča, ki presegajo zunanje mere stavb in kjer je lahko sporna razmejitev med funkcionalnimi zemljišči več stavb, med funkcionalnim zemljiščem in javno površino ali preostalim delom parcele, ki presega obseg funkcionalnega zemljišča in na katerem se lahko upravičenja rešujejo z drugimi instituti stvarnega prava, na primer s služnostjo. V opisanem primeru parceli presegata obseg funkcionalnega zemljišča. V gradbenem in uporabnem dovoljenju za objekt ministrstva je med drugim jasno zapisano, da ne stoji na nobenem od spornih zemljišč, ki sta v naravi parkirišče in zelenica. Investitor mora za izdajo obeh dovoljenj izkazati le urejen dostop do načrtovanega objekta, kar pa ne pomeni, trdijo pritožniki, da morajo biti zemljišča v njihovi lasti. Predvsem pa ne sme biti pomembno, kakšne dogovore o delitvi, urejanju, vzdrževanju in plačilu stroškov zemljišč so med seboj sklepali predstavniki posameznih objektov, če pri tem ni sodelovala občina kot njihova dejanska in zemljiškoknjižna lastnica.

Zatem so opozorili, da se je pri prvostopenjski sodbi premalo upoštevalo določilo novega zakona o vzpostavitvi etažne lastnine, ki nedvoumno govori, pod katerimi pogoji je mogoče za pripadajoče zemljišče določiti parcelo, na kateri stavba ne stoji. Z njimi se sodišče, trdi MOL, sploh ni ukvarjalo, čeprav je povsem jasno, da niso izpolnjeni.

Prvostopenjski sodbi očitajo, da je sicer ugotovila, da noben od objektov ne stoji na spornih parcelah, ne glede na to pa da mimo izrecnih pogodbenih določil zaključi, da sta tudi ti parceli funkcionalno zemljišče. Pri tem naj ne bi pojasnila, zakaj bi bila nujna za redno uporabo stavbe in zakaj morebitnih upravičenj na zemljiščih, ki presegajo obseg funkcionalnega zemljišča, ne bi mogli reševati s služnostjo.

Napačni zaključki?

Napačen naj bi bil tudi zaključek, da je ministrstvo na spornih nepremičninah izvajalo dejansko oblast. Ne samo da ni sprožilo nobenega postopka v zvezi z ureditvijo zemljiškoknjižnega stanja, če je menilo, da to ni skladno z dejanskim stanjem, tudi v postopku njihove prodaje na dražbi ni vložilo nobenega ugovora, čeprav je bilo s tem seznanjeno. Tu bi se lahko državnemu organu celo očitalo ravnanje v nasprotju z moralo, vestnostjo in poštenjem.