Zadolžen vsak, ki pride po pomoč

Anita Ogulin iz ZPM: Ta država je res izgubila kompas, kako pomagati najšibkejšim in kako jih v družbi izenačiti.

Objavljeno
02. junij 2015 16.35
sipic/sociala
Mojca Zabukovec, Ljubljana
Mojca Zabukovec, Ljubljana
Ljubljana – Odpis dolgov najrevnejšim, četudi enkraten, je po besedah Anite Ogulin z Zveze prijateljev mladine Moste - Polje nujen. »Toda o njem govorimo že nekaj mesecev, zgodilo pa se ni še nič. Niti ne vemo, ali se sploh bo. Zadolžen pa je že vsak, ki pride k nam po pomoč.«

Na ministrstvu za delo so po tem, ko so v poslanski skupini Združene levice pripravili osnutek zakona o enkratnem odpisu dolga najranljivejšim prebivalcem, predstavili svoj ukrep o enkratnem izbrisu dolga. Ta ne bo obvezen, ampak dosežen z dogovorom, po mnenju ministrstva pa naj bi predvidoma zajel od 80 do 100 tisoč ljudi, med njimi predvsem socialnovarstvene prejemnike. V Ljubljani bi po njihovi oceni dolg odpisali okoli 6500 prebivalcem.

Anita Ogulin iz ZPM ukrep podpira, vendar opozarja, da bo vključil premalo ljudi, saj jih pod pragom revščine živi več kot tristo tisoč, in da je zgolj začasne narave. »Zavedati se je treba, da bomo v določeni vsoti enkratno odpisali dolg, toda ti ljudje so ujeti v zgodbo konstantne nezmožnosti plačevanja,« poudarja Ogulinova. Prav zato bi bilo po njenem treba sprejeti še druge ukrepe, ki bi ljudem olajšali življenje. »Družina, ki bi se rada pobrala, ni kriva, da nima dela. In tudi če ga ima, ni nujno, da bo imela dovolj za preživetje. Takim bi morali dati vsaj tri do pet let, da zadihajo, da se poberejo in začnejo znova. Sprejeti bi morali denimo moratorij za nekaj let, da se jih v tem času ne preganja z opomini in izvršbami.« Po besedah Ogulinove na zvezo v Mostah prihaja vse več ljudi, ki so utrujeni od bremen in dolgov ter tako po njenem izgubljajo temeljno funkcionalno sposobnost urejanja lastnega življenja. »Ne zmorejo več niti vpogleda v to, kje so, kaj šele da bi poiskali pomoč. Dobesedno za roko jih moraš prijeti in jih voditi od problema do problema. To so družine z majhnimi otroki, starostniki, prekarni delavci, tisti del družbe, ki je najbolj šibek in najbolj ogrožen.«

Veliko truda

V okviru projekta Botrstvo – brezplačna pravna pomoč so v treh letih, odkar ga pri zvezi prijateljev izvajajo z odvetniško pisarno Zidar Klemenčič, obravnavali več kot tisoč primerov posameznikov in družin. Skoraj vsak je bil vsaj deloma povezan z neporavnanimi denarnimi obveznostmi, najpogosteje so to stanovanjski stroški.

»Težava je, da ljudje po pomoč ne pridejo, ko se znajdejo v stiski, ampak šele takrat, ko je materialna in socialna stiska že zelo globoka. In ker ne ukrepajo takoj, se ta še poglablja, s čimer se zožujejo možnosti reševanja,« ugotavlja odvetnica Mateja Apohal. Po njenem je najbolj skrb vzbujajoče, da se v takšni situaciji znajde vse več tistih, ki so pravkar izgubili zaposlitev ali pa zaposlitev imajo, a ne zmorejo več plačevati osnovnih življenjskih stroškov. Primere rešujejo individualno. »Poskušamo se dogovoriti neposredno z upniki ter doseči odlog plačila, plačilo na obroke ali druge možnosti poplačila dolga. Socialna zakonodaja namreč ne določa, da bi bili upniki dolžni omogočiti odlog plačila, zato je pogosto treba vložiti veliko truda, da prisluhnejo posamezni zgodbi in so pripravljeni pomagati družini v stiski,« je kritična Apohalova. Ogulinova pri tem opozori, da se jim je v Ljubljani samo za tri družine letos uspelo dogovoriti, da so jim odpisali dolgove. Podjetja po njenem namreč v to ne privolijo prav rada. »Kar zadeva plačila, ki so že dosegla izvršbo ali rubež, ni več vrnitve.«

Napotijo jih na centre

V Javnem holdingu Ljubljana, ki med drugim združuje Energetiko, Vodovod-Kanalizacijo in Snago, zatrjujejo, da primere neplačil »skrbno obravnavajo« in da poskušajo pomagati na različne načine, tudi z odloženim ali obročnim plačilom. »Preden uporabnikom izdamo opomin pred tožbo, jih večkrat opomnimo. Postopek izvršbe se začne pred iztekom enega leta, torej pred zastaranjem terjatve,« pojasnjujejo. Po njihovi oceni približno polovica dolžnikov po prejetem opominu pred tožbo poravna dolgove, za drugo polovico pa se začne sodna izterjava.

»Dolžniki, ki se znajdejo v položaju materialne ogroženosti, lahko svoje obveznosti oziroma dolgove poplačajo tudi iz sredstev denarne socialne pomoči ali izredne denarne pomoči, zato jih v tem primeru usmerimo na center za socialno delo in humanitarne organizacije,« sporočajo iz javnega holdinga. Kot pravijo, so pri plačilni nedisciplini zavezani pravno ukrepati skladno s predpisi. »V primeru pravnomočno izvršilnih predlogov se terjatve fizičnih oseb odpišejo, če se naknadno ugotovi, da ni na voljo izvršilnih sredstev, na primer, da posameznik nima rubljivih predmetov, nepremičnin ali da je prišlo do osebnega stečaja.« Na leto tako odpišejo približno enajst odstotkov zapadlih terjatev do fizičnih oseb. Lani je bila ta vsota dobrih 150 tisoč evrov. Sicer pa so v preteklem letu izdali skoraj 4500 opominov pred tožbo, največ v Energetiki. Kot pojasnjujejo na JHL, ta podatek kaže, koliko fizičnih oseb dolgotrajno – od šest do dvanajst mesecev – dolguje javnim podjetjem.

Zamude s plačili so po njihovi oceni sicer vse »pogostejše in daljše«. Pri Energetiki so na zadnji dan preteklega leta našteli 3146 dolžnikov, pri podjetju Vodovod-Kanalizacija 1929 in pri Snagi 2978. Skupna vsota zapadlih terjatev nad 90 dni pa je bila skoraj poltretji milijon evrov.

Da se število neplačnikov povečuje, ugotavljajo tudi pri mestnem stanovanjskem skladu. Zaradi neplačevanja najemnine in stroškov obratovanja so samo lani izvedli osemnajst deložacij, medtem ko je bilo leto prej osem prisilnih izselitev iz neprofitnih stanovanj. Podatka o številu gospodinjstev v Ljubljani, ki ne zmorejo plačevati stanovanjskih stroškov, pri skladu nimajo, med njihovimi najemniki nepremičnin pa jih približno tretjina najemnine ne poravnava redno.

Brez kompasa

Na ministrstvu za delo že nekaj tednov vodijo pogovore s predstavniki občin in javnih podjetij. Prejšnji teden je ministrica Anja Kopač Mrak odpis dolga predstavila na seji predsedstva Skupnosti občin Slovenije. V skupnosti so izrazili podporo ukrepu, s katerim bi odpisali vsaj leto dni stare dolgove in tiste, pri katerih je že prišlo do izvršbe, a ta ni bila uspešna. Po besedah generalne sekretarke Jasmine Vidmar bo zdaj »ministrstvo posredovalo sporazume o odpisu na občinske naslove, občine pa bodo predlagale razpravo o vključitvi na občinskih svetih«.

Z ljubljanske občine so sporočili, da so se s predstavniki ministrstva že sestali in da so se »začeli pogovarjati o možnosti odpisa dolga socialno ogroženim«. Kaj to pomeni, niso pojasnili, so pa pri tem dodali, da javna podjetja sicer »že individualno obravnavajo določena neplačila in z odpisom dolgov rešujejo socialno stisko posameznikov« in da bodo »pri reševanju vprašanja odpisa dolga državljanom v socialni stiski še naprej aktivno sodelovali«.

Da se mora nekaj takoj premakniti, medtem opozarja Anita Ogulin. »Ljudem je treba pomagati in jim dati upanje v jutri,« pravi. »Kako se sploh lahko zgodi, da iz ene položnice za 150 evrov nastane več tisoč evrov dolga? Ta država je res izgubila kompas, kako pomagati najšibkejšim in kako jih v družbi izenačiti. Saj to, da pomagaš socialno najšibkejšim, ni stran vržen trud, ampak je, kot bi kdo rekel, naložba v prihodnost. Samo peščica bogatih ne more voditi družbe.«