Zadrege prostorskih aktov rešili s tolerančnimi členi

Ljubljana – Pričakovanja, da se bo razkol v Pozitivni Sloveniji poznal tudi pri glasovanju Liste Zorana Jankovića, se na majski seji mestnega sveta niso izpolnila. Vsi so namreč delovali kot enoten, vsebinsko usklajen glasovalni stroj brez enega samega »odpadnika«.

V oči pa je bodel podatek, da so bili navzoči skoraj vsi člani sveta (vsaj po seznamu navzočih) in da je pri osnutku odloka o preskrbi s pitno vodo v MOL glasovalo celo rekordnih 38 svetnikov, kar se ni zgodilo že lep čas. In da so sejo končali že ob 19. uri, torej je bila ena najhitreje izpeljanih rednih sej doslej.

Kljub temu ni šlo brez polemičnih razprav, ki sta jih prispevala predvsem opozicijska svetnika iz vrst Zelenih in SDS, Miha Jazbinšek in Mirko Brnič Jager. Zapletlo se je že pri osnutku odloka o preskrbi s pitno vodo. Jazbinšek je namreč opozoril, da ima podjetje Vo-Ka problem lokalnih vodovodov nerešen že 21 let. Prepričan je, da bi ga morali na obrobju prepustiti četrtnim skupnostim. ČS Sostro je recimo tako velika lokalna skupnost, da je smiselno, da se sama ukvarja ne le z vodovodom, temveč tudi z zelenicami in še čim. Ima 15.000 prebivalcev, precej več kot marsikatera slovenska občina. Zato meni, da centralizacija vaških vodovodov in njihov prenos na Vo-Ko nista potrebna.

Sicer pa so bili razpravljavci pod vtisom pripomb, ki jih je posredovala ČS Sostro. Ta nasprotuje sprejetju odloka, ker ne ureja celovite vodooskrbe na celotnem območju občine, kar je po njihovem razvidno že iz grafičnega dela, saj vanj niso vključeni vsi lokalni vodovodi. Nedopusten pa je zanje 53. člen, ki govori o prenosu javnih lokalnih vodovodov v upravljanje javne službe. Vo-Ka ima namreč vrsto zahtev, ki jih je treba izpolniti za prevzem, in določa nerazumen rok sedmih let.

Odlok po njihovem prepričanju ne sme biti birokratska ovira za dobro delujoče sisteme, ampak mora reševati in urejati vodooskrbo vseh meščanov. Zato je treba v njem zagotoviti možnost, da posamezne lokalne vodovode upravljajo zakonsko dovoljene organizacije (pravno organiziran vaški vodovodni odbor), saj je to najcenejša oblika njihovega vzdrževanja in upravljanja. Ker ČS Sostro zavzema 30 odstotkov površine MOL in je večina lokalnih vodovodov, predvidenih za prevzem, na tem območju, je zanje nedopustno, da svet ČS ni imel možnosti dati svojih pobud in stališč že pri pripravi osnutka odloka.

Brnič Jager je poudaril, da osnutka odloka SDS ne bo podprla in da gre za nepotrebno in nesprejemljivo administriranje. Na to je Anton Kranjc (NSi) dejal, da so lastniki vaških vodovodov zadovoljni, dokler ni težav, ko se te pojavijo, pa se vidi, da vaški odbori niso dovolj strokovni. Poleg tega meni, da je Vo-Ka ne le tehnično in strokovno bolje podkovana, temveč ima tudi ostrejši nadzor. A ga je Jazbinšek vprašal, zakaj je potem predvideno sedemletno prehodno obdobje. Če so standardi, voda ali vodovod ogroženi, ne bi smeli čakati, ampak ukrepati takoj. Kljub vsemu je osnutek odloka podprlo 29 svetnikov, proti jih je bilo devet.

Širitev pokopališča

Komaj verjetno pa se zdi, da so svetniki soglasno (s 34 glasovi) podprli predlog odloka o širitvi pokopališča v Polju. Morda je to posledica tega, da so pripravljavci sprememb in dopolnitev podrobnega prostorskega načrta upoštevali večino pripomb ČS Polje in tamkajšnjih civilnih iniciativ. Tako bo v novem poslovilnem objektu mogoče urediti dve mrliški vežici in kapelici na starem delu pokopališča vrniti prvotno namembnost (zdaj je v njej mrliška vežica), prav tako so ograjo s kolumbarijem na zahodni strani novega dela s prvotnih treh znižali na dva metra. Prisluhnili so še njihovi želji po dveh neposrednih prehodih med sedanjim in predvidenim pokopališčem in ureditvi prehodov za pešce na Zadobrovški cesti z dvignjenim tlakom.

Rekonstrukcija Zaloške ceste

Pri načrtovani širitvi oziroma rekonstrukciji Zaloške ceste (vključno z navezavo Rjave ceste nanjo) smo slišali kritike zaradi preohlapnega »tolerančnega« člena v spremenjenem lokacijskem načrtu. Jazbinšek je dejal, da ta toleranca ne bi smela pomeniti, da bi veljavni krožišči zamenjali s križišči, in opozoril, da malo odrezanega krožišča v stiku Zaloške in Zadobrovške ceste iz veljavnega lokacijskega načrta ne bi smeli reševati s semaforiziranim križiščem, temveč s pomikom krožišča na sever, proti cerkvi. Tako bi se izognili obema hišama na jugu krožišča. Ker v temeljnem občinskem dokumentu (OPN) piše, da je treba dati prednost krožiščem, bi moral tisti, ki hoče vsiliti križišče, po Jazbinškovem mnenju izgubiti licenco.

Tudi Brnič Jager je poudaril, da tolerančni člen prinaša možnost samovolje in da ni v skladu s soglasno sprejetim sklepom odbora za urejanje prostora in urbanizem. Ta je namreč podprl v razpravi predstavljeni predlog nove rešitve cestne in prometne ureditve odseka Zaloške ceste med priključkom na zahodno avtocesto in Zadobrovško cesto s štirimi pasovi in krožiščema Zaloška-Cesta v Slape-Rjava cesta in Zaloška-Zadobrovška v mejah odkupljenih zemljišč.

Jazbinšek je zatem predlagal, da glasujejo o sklepu omenjenega odbora, češ da že vsebuje sklep o dopustnih tolerancah, a župan tega ni dovolil, četudi je šlo za proceduralno zahtevo. Na koncu je spremembe lokacijskega načrta podprlo 28 svetnikov, le dva sta bila proti.

OPPN za Bavarski dvor

Predlog sprememb, s katerim je obema investitorjema stolpnic ob Bavarskem dvoru dovoljeno graditi v dveh ločenih fazah (najprej zgraditi garažno klet in pritličje, nato pa stolpnici), vendar morata prej pridobiti gradbeno dovoljenje za celoten objekt, je podprlo 25 svetnikov, sedem pa jih je bilo proti. Ker nihče ni predlagal dopolnila k spremembi OPPN, smo slišali le obrazložitve glasu. Brnič Jager je dejal, da bodo svetniki SDS glasovali proti, ker se gradbene jame ob stolpnici nekdanjega SCT ne da napol pozidati oziroma napol konzervirati. Zanje je to »velik blef«, ki bi ga morali ustaviti. Z njim se je strinjal tudi Gregor Istenič (SD).

Zazidava Šumija

Tudi pri načrtovani pozidavi območja nekdanjega Šumija je bistvo sprememb odloka o zazidalnem načrtu, da bi investitorju omogočili zidavo v dveh fazah in da bi omogočili nov uvoz v garažne kleti na južnem delu. Tudi pri tej točki je največ govoril Jazbinšek. Dejal je, da projekt najbrž sploh ne bo izveden, saj svetnikom njegovi snovalci niti nočejo pokazati najnovejšega načrta. Še vedno jim ponujajo tistega s kinodvoranami, ki jih ni nikjer več. Po njegovem bi morala MOL zahtevati, da lastniki zemljišča odstranijo ograje in da se uredi park, ki je tam že bil (v prihodnosti bi tam lahko zgradili Veliko Dramo), oziroma da se osnutek odloka umakne z dnevnega reda.

Brnič Jager je prav tako prepričan, da gre za nedodelan projekt, ki mu s tolerančnim členom dajemo potuho, in vanj ne verjame, saj je obremenjen z 20 milijoni evrov hipotek. Istenič pa je menil, da bi bilo za mesto morda najceneje, če bi investitorju vrnili 1,1 milijona evrov komunalnega prispevka in tam uredili park. A spremembe odloka je vseeno potrdilo kar 27 svetnikov, le šest jih je bilo proti.