Tiskane izdaje
Ljubljana − Pred kratkim sprejeti zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti, ki ga je podprlo kar 56 poslancev, ni dober ne za MOL ne za ljudi. Poleg tega pa je še v nasprotju z odločitvijo ustavnega sodišča, ki je že pred leti ugotovilo, da gre za dejavnosti, ki ju ni mogoče prepuščati prostemu trgu.
S temi besedami je Robert Martinčič, direktor javnega podjetja Žale, ki na območju MOL upravlja največje slovensko pokopališče in 17 manjših po ljubljanskih naseljih, na današnji tiskovni konferenci na Magistratu napadel omenjeni zakon.
V nadaljevanju pa je tudi utemeljil, zakaj bo MOL, najverjetneje pa še druge slovenske občine, na ustavnem sodišču zahtevala ustavno presojo novosprejetega zakona. In seveda predlagala, da se do dokončne odločitve zadrži izvajanje zakona, ki bi to dejavnost vrnil sto let nazaj.
Zakon nas vrača sto let nazaj
Ne gre namreč pozabiti, da so se v Ljubljani, ki je vse do leta 1914 pogrebno in pokopališko dejavnost izvajala prek zasebnih podjetij, prav tisto leto odločili, da bo to postala javna, mestna dejavnost.
Martinčič je prepričan, da so pogoji, ki jih morajo izpolnjevati tisti, ki želijo omenjeno dejavnost opravljati na prostem trgu, smešni tako glede potrebnega števila zaposlenih, ekipe pogrebcev, velikosti hladilnic, drugih prostorov in celo za krematorije kot tudi glede standardov, ki bi jih morali dosegati izvajalci teh storitev.
Zakonodajalec je sicer zatrjeval, da se bo z večjo konkurenco ponudnikov teh storitev izboljšala kakovost in se bodo znižale cene, direktor Žal pa trdi, da se bo zgodilo prav nasprotno. Medtem ko Žale delujejo po standardih ISO, bo zasebna podjetja zanimal le dobiček za lastni žep, nikakor pa ga ne bodo vlagali v infrastrukturo, torej urejanje pokopališč. Ta bi ostala občinam. Pri zasebnikih so preverili tudi cene njihovih storitev. V Mariboru so tako s skritim kupcem ugotavljali, kaj vse zaračunajo svojcem umrlih, in ugotovili, da so pri nekaterih postavkah celo do sedemkrat cenejši od njih.
Možne posledice
Glede na to, da v Sloveniji delujeta le dve veliki javni podjetji (v Ljubljani in Mariboru), da je poleg njih še 65 zasebnikov (gre za mikro podjetja in samostojne podjetnike s povprečno dvema zaposlenima) in 33 komunalnih podjetij, katerim je pogrebna in pokopališka dejavnost le ena od stranskih dejavnosti, je Martinčič prepričan, da mora ta dejavnost ostati obvezna gospodarska javna služba. Novi zakon po njegovem prepričanju ni nobeno razbijanje monopolov, temveč gre za dejavnost, ki mora biti organizirana po občinah.
Sprašuje se tudi, kaj nas čaka. Bodo do morebitne razveljavitve zakona vsi dvigovali cene ali pa nižali standarde, da bodo konkurenčni? Ali pa bodo tisti, ki bodo svojce pokopavali na Žalah, plačevali manj kot tisti, ki bodo to hoteli storiti v precej bolj oddaljenem pokopališču na Jančah. Za zdaj vsi plačujejo enako ceno, kasneje pa take solidarnosti mogoče ne bo več. Posledica je lahko le propadanje pokopališč, saj vanje ne bo hotel vlagati nihče več. Se bodo po novem tepli za pokojnike? Bodo pogrebna moštva po novem v kavbojkah in kratkih hlačah namesto v enotnih uniformah?
Županov protinapad
Zoran Janković je k temu dodal, da ima Martinčiča za skrbnega direktorja, Žale pa za vrhunsko evropsko podjetje. Zato bo vladi poskušal dopovedati, naj dopusti lokalnim skupnostim, da se same odločijo, kako bodo organizirale javno službo in kje je ne potrebujejo.
In da bo začel javno izpostavljati vse poslance iz Ljubljane, ki bodo s svojim glasovanjem škodili interesom MOL. Kot prva je izpostavil Dragana Matića in Janija Möderndorferja, ki sta v tem primeru glasovala proti Ljubljančanom. Če bo zakon obstal in ne bo načrtovanega širjenja pokopališč v Sostrem, Polju, na Viču in v Šentvidu, pa bo vsakogar, ki ga bo spraševal, zakaj ni teh vlaganj, napotil na tistih 56 poslancev, ki so ta zakon sprejeli. In dodal, da bo na tovrstne škodljivce opozarjal vsake tri mesece, vse do novih volitev.
Napovedal je, da bo jutri imel sestanek s predstavniki drugih slovenskih občin, s katerimi bodo poskušali na ustavnem sodišču doseči začasno ustavitev izvajanja zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti. Dejal je še, da bo storil vse, da bo ustavil vse »tujce«, ki bi hoteli hoditi po mestnih pokopališčih. Če ne s pomočjo drugih občin, pa bo MOL sprejela mestni odlok, pod kakšnimi pogoji bo nekdo lahko opravljal to dejavnost na ljubljanskih pokopališčih. Sicer pa je prepričan, da višje kakovosti od podjetja Žal ne more doseči nihče.
