Zaradi površnega razpisa občina ob 383.000 evrov

Ljubljana – Najemnini za gostinski vrt na najelitnejši lokaciji v mestu, in to za več kot poldrugo leto, se je občina odpovedala s poravnavo, ki jo je sklenila z najemnikom, družbo Seam, družinskim podjetjem županovega političnega podpornika.

Občina je s podjetjem Seam lani sklenila poravnavo, ki je postala veljavna v zadnjem tednu minulega leta. Vzrok za spor sega v leto 2007, ko je MOL na javnem razpisu izbrala novega najemnika gostinske površine na eni najbolj želenih lokacij v mestu, na Prešernovem trgu. To je bilo podjetje Seam, ki je takrat ponudilo najvišje enkratno nadomestilo za javno površino za pet let, 1.050.000 evrov.

Zapletlo pa se je z območjem javne površine, ki ga je smel zasesti najemnik. Ta je najprej postavil sladoledno vitrino ob ograji osrednjega dela Tromostovja, a jo je moral na zahtevo inšpekcije umakniti, češ da izdana občinska odločba ne daje podlage za uporabo te javne površine. Ker je občina leta 2009 Seamu zavrnila prošnjo za izdajo dopolnilne odločbe, s katero bi mu dovolili uporabo spornega dela površine, je to odločitev izpodbijal na sodišču. To je junija 2011 pritrdilo argumentom najemnika. Kot je razvidno iz sodbe, je bilo spornih enajst kvadratnih metrov površine ob ograji osrednjega dela Tromostovja. Občina je neuspešno utemeljevala, da ta del sega na drugo parcelno številko, ki ni bila del razpisa, a sodišče je pritrdilo Seamu, ki je trdil, da je vrt postavil v skladu z načrtom, ki je bil sestavni del razpisne dokumentacije.

»Omenjeni načrt ni le neobvezna skica postavitve gostinskega vrta, kot trdi MOL, temveč gre za listino, iz katere je konkretno razviden predmet razpisa in ki zato predstavlja podlago tako za predložitev ponudb kot tudi za izdajo odločbe o izbiri,« je ugotovilo sodišče in občini naložilo, naj v 30 dneh na vlogo Seama za izdajo dopolnilne odločbe izda novo odločbo in pri tem upošteva sodbo.

Hoteli več kot milijon

Dopolnilno odločbo je občina izdala oktobra 2011, približno pol leta pred iztekom petletne najemne pogodbe. Maja 2012 pa je bil Seam na novem razpisu med dvema kandidatoma z višjo ponudbo izbran za najemnika za novo štiriletno obdobje. Že takrat je predstavnik podjetja Husko Hajdarpašić za Delo napovedal, da bo izpad prihodkov zaradi spornih enajstih kvadratnih metrov površine z MOL nekako kompenziral, sicer pa iztožil. Župan Zoran Janković je takrat zavrnil možnost poravnave in dejal, da bo moral občino pač tožiti.

Seam je to res storil, a šele leta 2014, ko je vložil odškodninsko tožbo za 1.080.000 evrov s pripadajočimi obrestmi, in sicer zaradi nezmožnosti uporabe javne površine in izgubljenega dobička. Kot so pojasnili na mestnem oddelku za gospodarske dejavnosti in promet (OGDP), pa je tudi občina Seam lani tožila, ker aprila 2014 ni plačal letne uporabnine. Novega računa ni poravnal niti aprila lani. Zakaj je Seam nehal plačevati najemnino, ni znano; lastnica in direktorica podjetja Darija Hajdarpašić z nami o zadevi ni hotela govoriti, ker da so ji mediji povzročili že dovolj škode. Usmerila nas je na svojega odvetnika Dejana Rituperja, a se tudi on na naše klice in elektronsko pošto ni odzval.

Seam je torej od občine zahteval dober milijon evrov odškodnine in ji hkrati dolgoval dvoletno najemnino (okoli 445 tisočakov). Poravnava je bila sklenjena tako, da je občina priznala Seamu terjatev v znesku 383.172 evrov, Seam pa se je odpovedal preostanku odškodninskega zahtevka in obrestim. Najemnik je po drugi strani v celoti priznal svoje obveznosti iz najemnine do MOL, in sicer v višini 222.452 evrov, ki bi jih moral poravnati aprila 2014, skupaj s približno 25 tisočaki zamudnih obresti, in račun za 222.650 evrov, ki je zapadel aprila lani, skupaj s slabimi osmimi tisočaki obresti. Poravnava je postala veljavna konec decembra, saj je Seam 24. decembra občini nakazal razliko v znesku 95.000 evrov. Še v začetku decembra so na MOL navajali drugačne številke, namreč, da so Seamu priznali 350 tisoč evrov odškodnine, ta pa bi moral plačati razliko v znesku 127 tisoč evrov. A je bil končni dogovor za najemnika še bolj ugoden. Zakaj je prišlo do spremembe, na občini niso pojasnili.

Na zabavi tudi župan

Medtem ko Seam občini ni plačeval najemnine (podjetje je imelo v preteklih letih daljša obdobja blokiran račun), pa mu je uspelo prenoviti kavarno Tromostovje. Pri tem je zanimivo, da sta se zabave ob odprtju maja lani udeležila tako župan Janković kot vodja OGDP David Polutnik in še nekateri drugi občinski uslužbenci. Kljub medsebojnim tožbam in neporavnani najemnimi so odnosi med vodstvom občine in najemnikom, kot kaže, ostali prijateljski. To niti ne preseneča, saj Husko Hajdarpašić velja za županovega podpornika; v medijih se je znašel tudi, ker mu kot povabljencu na praznovanje Jankovićevega 60. rojstnega dne januarja 2013 ni bila pogodu navzočnost novinarjev in fotografov, prav tako so ga kamere aprila 2014 ujele na kongresu Pozitivne Slovenije.

Zanimalo nas je, na podlagi česa je občina Seamu priznala 383 tisoč evrov odškodnine. Čeprav zajema štiriletno obdobje, je znesek precej visok, glede na to, da je šlo za le 11 kvadratnih metrov sporne površine in da je podjetje v preteklih letih ustvarjalo precej nizke dobičke (podatki v grafu; v okviru Seama sicer poleg kavarne Tromostovje delujeta še gostilni Saraj in Damajanty). Na občini so odgovorili, da so naročili izdelavo pravnega mnenja o začetku teka zastaranja odškodninskega zahtevka in da iz mnenja dr. Mihe Juharta izhaja, da je bilo dejanje storjeno znotraj zastaralnega roka. »Na tej podlagi je MOL naročila tudi izdelavo izvedenskega mnenja sodnega izvedenca finančne stroke Marjana Pogačnika iz družbe Pic Engineering, ki je opravil izračun izgubljenega dobička in izračun zamudnih obresti,« so zapisali. Pogačnik je pojasnil, da je njegov izračun poleg izgubljenega dobička (pri čemer so upoštevali poslovanje podjetja in primerljivih družb) zajemal tako stroške, ki so nastali podjetju Seam (teh da je bilo po predloženih računih več kot 60.000 evrov), kot zamudne obresti za obdobje 2007 do 2011 (do 30. aprila 2015), ki da predstavljajo precejšnjo postavko v skupni odškodnini.

Na naše vprašanje, zakaj s podjetjem, ki več kot leto dni ni plačalo najemnine, niso prekinili pogodbe, pa so na občini odgovorili, da »gre v konkretnem primeru za postopek javnega zbiranja ponudb za oddajo javne površine, ki v povprečju lahko traja tudi pol leta ali več, zato postopek ne bi bil smotrn in racionalen«.