Tiskane izdaje
Čeprav je notranja selitvena mobilnost pri nas manjša kot v državah Evropske unije, je po začetku gospodarske krize leta 2008 začela naraščati. Če se je še leta 2006 iz glavnega mesta odselilo več ljudi, kot se jih je priselilo, se zadnja leta trend spreminja.
Glavno mesto, ki je prvi dan letošnjega leta štelo 285.857 prebivalcev, se po selitvenem gibanju sicer bistveno ne razlikuje od drugih mest, pojasnjujejo na statističnem uradu. Med občinami s pozitivnim skupnim selitvenim prirastom na tisoč prebivalcev je Ljubljana nekje na sredini. Še med letoma 1995 in 2008 je bilo več tistih, ki so se iz glavnega mesta izseljevali, kot pa priseljevali.
Z začetkom gospodarske krize v Sloveniji leta 2008 pa je bil v njeni prestolnici prvič po letu 1995 pozitivni selitveni prirast, kar pomeni, da se je tja priselilo več ljudi, kot se jih je odselilo. Zatem se je razlika med številom priseljenih in odseljenih zmanjševala, predlanskim pa je spet zaznati pozitivni selitveni prirast. Podobno je bilo lani.
Na statističnem uradu sicer poudarjajo, da so podatki o notranjih selitvah po letu 2008 poskočili tudi zato, ker so od takrat vanje vključeni še tuji državljani – ti so po njihovem bolj mobilni kot slovenski, hkrati pa je k povečanju števila notranjih selitev prispevala sprememba definicije prebivalstva in selivcev. Od leta 2008 je namreč selivec tudi tisti, ki polega stalnega prijavi še začasno prebivališče.
Polovica vseh so študenti
Podatkov, zakaj se ljudje selijo med občinami, na statističnem uradu ne vodijo, sklepajo pa, da se v ljubljansko občino najpogosteje priseljujejo mladi v študentskih letih, stari med 18 in 26 let. Lani je bilo takih slaba polovica vseh priseljenih v Ljubljano, medtem ko je na ravni države njihov delež približno tretjinski. Zadnji podatki o vzrokih priseljevanja tujih državljanov v Ljubljano, ki pa jih zbirajo na uradu, kažejo, da se jih je nekaj manj kot pol priselilo zaradi zaposlitve, prav toliko zaradi združitve z družino in okoli deset odstotkov zaradi študija.
Kolikšna je povprečna starost tistih, ki se priselijo ali odselijo iz Ljubljane, na uradu ne vedo povedati, podatki za Slovenijo pa kažejo, da se ta vseskozi počasi dviguje. Če je bil leta 1995 povprečni selivec star 27 let, je bil lani že 34. Tudi število vseh selitev znotraj države je lani zraslo za 0,6 odstotka v primerjavi z letom prej. V letu 2013 je naselje svojega bivališča najmanj enkrat zamenjalo slabih pet odstotkov prebivalcev Slovenije; med tujimi državljani je lani to storil vsak osmi, med slovenskimi pa vsak dvaindvajseti.
Prav tako so lani našteli skoraj 50 tisoč sprememb prebivališča znotraj posameznih naselij. Znotraj naselja Ljubljana, v katerem živi dobrih 97 odstotkov prebivalcev ljubljanske občine, se je lani najmanj enkrat preselilo nekaj manj kot 15 tisoč prebivalcev, znotraj naselja Maribor pa denimo dobrih pet tisoč.
Iz Domžal in Maribora
Razpotnikova dodaja, da so vsakoletna nihanja med številom priseljenih in odseljenih v posameznih občinah povsem običajna, ker ima večina občin malo prebivalcev. »Že gradnja manjše stanovanjske soseske ali doma upokojencev se lahko pozna v selitvenem gibanju,« pravi. Sicer pa so selitve in s tem povezana sprememba bivališča najpogosteje povezane z zaposlitvijo, izobraževanjem ali poroko.
Največ selitvene mobilnosti v osrednji Sloveniji
Zadnji popis prebivalstva iz leta 2011 kaže, da zgolj štirinajst odstotkov ljudi s prvim prebivališčem v Sloveniji ne živi več v regiji, v kateri so živeli takoj po rojstvu. Pozitivni medregijski selitveni prirast, kar pomeni, da število priseljenih v neko regijo presega število odseljenih, imajo zgolj tri regije, in sicer osrednjeslovenska, obalno-kraška in gorenjska. Kar 77 odstotkov vsega medregijskega selitvenega prirasta pripade osrednjeslovenski regiji. Največ prebivalcev je zaradi notranjega preseljevanja izgubil jugovzhod države. Tudi podravska regija izgublja prebivalce predvsem zaradi selitev v osrednjo Slovenijo.
Na statističnem uradu ugotavljajo, da so medregijske selitve še pospešile »neenakomeren demografski in posledično družbeni razvoj posameznih območij, saj se običajno odseljujejo mladi in bolje izobraženi«. Edini regiji s pozitivnim medregijskim prirastom visokoizobraženih sta bili po zadnjih podatkih osrednjeslovenska in obalno-kraška. O centralizaciji Slovenije tako po njihovem še očitneje govori podatek, da ima dobra tretjina vseh priseljenih v osrednjo Slovenijo višjo ali visoko izobrazbo in da se je vsak peti prebivalec s terciarno izobrazbo priselil v osrednjeslovensko regijo iz drugega območja Slovenije, predvsem iz Podravja, s Savinjskega in ter z jugovzhodnega dela.
