Zelena luč za največjo investicijo v Ljubljani

Končno pridobili gradbeno dovoljenje za glavne objekte Regijskega centra za ravnanje z odpadki. Financiranje še vedno negotovo.

pet, 23.05.2014, 06:00
Vključenih že 36 občin

 

Projekt Rcero Ljubljana vodi sedem občin sovlagateljic (Ljubljana, Brezovica, Dobrova-Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Horjul, Medvode in Škofljica), ki gradnjo financirajo iz svojih proračunov in z zbrano okoljsko dajatvijo. Deseterica (Ig, Velike Lašče, Domžale, Kamnik, Mengeš, Komenda, Trzin, Lukovica, Moravče in Vodice) v projekt vlaga le sredstva okoljske dajatve, preostalih 19 občin pa sodeluje kot bodoče uporabnice odlagališča. Ker gradnje ne bodo sofinancirale, bodo plačevale pet odstotkov višjo ceno storitev. Še tri občine (Cerknica, Loška dolina in Piran) se trenutno odločajo o pristopu k projektu. Če se mu bodo pridružile, bodo na Barju zbirali odpadke skoraj 700 tisoč prebivalcev Slovenije.

Ljubljana – Odgovorni na Snagi, MOL in še 35 drugih občinah ter na ministrstvih, ki skrbijo za porabo evropskih sredstev, so si te dni lahko nekoliko oddahnili. Upravna enota je za glavne objekte v Rceru Ljubljana izdala gradbeno dovoljenje.

Regijski center za ravnanje z odpadki (Rcero) na Barju je namreč največji kohezijski projekt s področja okolja v državi. Evropska komisija je leta 2009 zanj odobrila 77,6 milijona evrov, preostanek do skupne vrednosti projekta 152,5 milijona evrov (z DDV) pa se zagotavlja iz državnega in občinskih proračunov ter iz okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov.

A odgovorni, ki vodijo projekt – ta se pripravlja že od leta 2006 – so se srečevali s številnimi težavami in zamudami. Najbolj se je zavleklo ob izvedbi javnega naročila za gradbinca glavnih objektov, kajti od objave naročila do izbire izvajalca so pretekla več kot tri leta. Vmes so odločitve naročnika večkrat romale na državno revizijsko komisijo, ki jih je nekajkrat tudi razveljavila. Septembra 2012 so naposled podpisali 112,2 milijona evrov (brez DDV) vredno pogodbo z izbranim izvajalcem, avstrijskim Strabagom. Ta se je lahko lotil manjših del, kot so rušenje in gradnja nadomestnih objektov avtopralnice in skladišča za nevarne gospodinjske odpadke, prestavitev tlačnih vodov in plinske trase, ureditev prometnic in spremljajočih objektov, predobremenitve terena na območju glavnih objektov MBO (za mehansko-biološko obdelavo odpadkov) ... Za ta dela je Strasbag doslej zaračunal dobrih 11 milijonov evrov.

Po časovnem načrtu bi morali gradbeno dovoljenje za glavne objekte MBO pridobiti do 1. oktobra lani. A je Snaga za te objekte šele junija lani zaprosila za okoljevarstveno soglasje (OVS) in okoljevarstveno dovoljenje (OVD), ki sta pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja. Ker gre za naprave, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, pa so postopki običajno dolgotrajni. OVS je bil tako izdan konec leta, OVD pa konec marca. V sredo je bilo končno izdano tudi gradbeno dovoljenje, tako da Strabag lahko začne graditi.

Še vedno grozi razpad sistema financiranja

Zamude so pri tem projektu problematične predvsem zato, ker se sofinancira iz evropskih sredstev v finančni perspektivi 2007–2013. To pomeni, da bi moral biti za uspešno črpanje odobrenega denarja zaključen najkasneje konec prihodnjega leta, kar pa glede na trenutno stanje ne bo mogoče. Poročali smo že, da zato MOL, Snaga in država iščejo možnost razdelitve projekta v dve fazi, tako da bi se manjši del financiral v naslednji finančni perspektivi.

»Časovni načrt projekta predvideva izvedbo poskusnega obratovanja v letu 2016 in garancijsko obdobje v letu 2017, s potekom katerega bo projekt tudi zaključen. Glede na sedanjo finančno perspektivno EU pogodba omogoča črpanje odobrenih sredstev kohezijskega sklada in proračuna do konca leta 2015. Vprašanje plačil, ki bodo nastala po tem roku, bo treba pravočasno rešiti, sicer bi sistem financiranja lahko razpadel, z vsemi posledicami, ki danes niti niso točno definirane. To je trenutno največja grožnja projekta,« so zapisali na Snagi v zadnjem poročilu o stanju projekta, ki so ga obravnavali župani sveta ustanoviteljev Javnega holdinga Ljubljana. Dodajajo, da glede razdelitve projekta v dve fazi tečejo dogovori med pristojnim ministrstvom in evropsko komisijo. Prav slednja bo morala odobriti spremembo financiranja in delitev v dve fazi.

Prijavi sovražni govor