Zgolj daljinci ne rešujejo parkirnega kaosa

Sodni terenski ogled razkril, da se stanovalci na Peričevi borijo celo za parkirišča, ki niso njihova, ampak v lasti Plave lagune.

tor, 10.03.2015, 06:00

Ljubljana – Spor med stanovalci blokov Peričeva 1, 3 in 5 ter sosednje stolpnice na Peričevi 7 zaradi izročitve daljinskih upravljalnikov zapornice za prost dostop do svojega vhoda in pripadajočih zemljišč, ki jo zahtevajo stanujoči na Peričevi 7, gre h koncu. Okrožna sodnica je po terenskem ogledu pretekli petek namreč sklenila, da razpravo lahko konča, sodbo pa strankam pošlje po pošti.

Kdaj bo znana odločitev sodnice Martine Zidar, je težko napovedati, vsekakor pa zdaj laže razume, za kaj se borijo eni oziroma čemu se upirajo drugi. Priložene fotografije v spisu namreč niti približno ne morejo prikazati kompleksnosti težav z zapornico oziroma parkirnim kaosom na ožjem in širšem območju Peričeve ulice, kot ga razkrije ogled v živo.

Sodnici je treba priznati, da je s svojo pomočnico (ta je bila zapisnikarica, fotografinja in merilka) dobro opravila svojo nalogo. Najprej ji je naročila, naj fotografira dovozno pot do sporne zapornice v križišču Linhartove in Peričeve. Tam je namreč tudi star prometni znak, na katerem so črke tako zbledele, da se od daleč ne vidi, kdo sme zapeljati po tej poti oziroma kdo ne. Šele ko stopiš bliže, lahko razbereš, da splošna prepoved velja za vse, razen za stanovalce Peričeve 1, 3 in 5 in dostavo.

Zatem je predstavnica stolpnice na Peričevi 7 sodnici pokazala, kje v asfaltu so meje zemljišča, pripadajočega stolpnici (te oznake se začno že na uvozu k stolpnici in bloku Peričeva 1, 3, 5, končajo pa pri prvem drevesu v parku, ki pripada Plavi laguni). Dopovedati ji je hotela tudi, da so vsi avti na tem pripadajočem zemljišču, ki so za avtomatsko zapornico, tam parkirani nezakonito, saj do njih lahko pridejo le »blokovci«. Nasprotno pa »stolpničarji« do njih ne morejo, saj nimajo daljinskih upravljalnikov.

Rešilec po naključju?

Sodnica je zatem s pomočnico z ročnim metrom merila tudi razdalje od vhoda v stolpnico do zapornice in vse do uvoza na Peričevi. Ko si je ogledovala glavni vhod v Peričevo 7 in strmo klančino, ki vodi do spodnjega dela zidane garaže ob tem, objektu, pa je do zapornice pripeljal rešilni avto. Stanovalci Peričeve 1, 3, 5 so to takoj označili za naročeno provokacijo »stolpničarjev«, češ da rešilni avto ni prišel zaradi odvoza obolelega pacienta, temveč le zato, da bi sodnici prikazali, kakšne težave ima pri vstopu mimo zapornice.

Četudi je reševalnemu vozilu uspelo priti mimo parkiranih vozil in celo mimo zapornice (odprl mu jo je eden od navzočih imetnikov daljinskega upravljalnika), pa se je lahko ustavilo le vzporedno z enim od avtov, parkiranim pred vhodom v stolpnico. Če bi reševalec hotel pacienta prinesti na nosilih, pa mimo njega ne bi mogel. Izjemno težko je tudi obračanje reševalnega vozila. Še najlaže je, če gre ven vzvratno. So pa z njim naredili tudi preizkus na klančini, po kateri ima stolpnica možen dostop z zadnje strani (s parkirišča pred zdravstvenim domom). Kljub trditvam stolpničarjev, da tam ne more priti do vhoda, je to rešilcu uspelo. Da bi nasedel, pa mu je res zmanjkalo le nekaj centimetrov.

Znaka ne upošteva nihče

Ob ogledu uvoza s Peričeve proti zidanim garažam v neposredni bližini zdravstvenega doma in Gimnazije Bežigrad pa je sodnica lahko videla tudi prometni zank, na katerem je jasna dopolnilna tabla, da je vožnja po dovozni poti dovoljena le stanovalcem Peričeve 7, ki pa ga nihče ne upošteva. Tam so zasedena vsa parkirišča na sicer mestni zemlji, prav tako pa večina pločnikov in celo deli poti, ki vodi do stolpničnih garaž.

Kaj pa lastnina Plave lagune?

Za največje presenečenje terenskega ogleda pa je poskrbela Irena Lavrič, predsednica odbora Stanovanjsko-poslovnega centra Plava laguna. Ta je namreč razkrila, da tako stanovalci blokov Peričeva 1,3 in 5 kot stolpnice Peričeva 7 zasedajo dele njihovih pripadajočih zemljišč. Na zunanjem parkirišču pred zidanimi garažami, kjer je zarisanih 15 parkirnih prostorov, vsi avtomobili s tremi četrtinami svoje dolžine zasedajo zemljišče v lasti Plave laguna. Prav tako je po geodetskih oznakah mogoče razbrati, da je več avtomobilov nezakonito parkiranih tudi na njenih zemljiščih ob bloku Peričeva 1.

Urbanistični problem

Zemljišča med Peričevo, Linhartovo, Plavo laguno in Zdravstvenim domom Bežigrad, na katerih je vsega skupaj le nekaj deset zakonitih in divjih parkirnih prostorov, nikakor ne zadoščajo za potrebe več sto lastnikov tamkajšnjih stanovanj in lokalov. Samo Plava laguna ima več kot 300 stanovanj in več deset lokalov, v kleti pa le dobrih 100 lastniških parkirnih prostorov. Stolpnica ima 51 stanovanj in le 18 nespornih parkirnih prostorov v zidanih garažah in 15 zunanjih, ki pa so na njeni zemlji le v eni četrtini. Do preostalih svojih vzdolž stolpnice pa ne more, ker nima daljinca. Na Peričevi 1, 3 in 5 imajo 36 stanovanj, parkirajo pa na neoznačeni asfaltni površini pred bloki oziroma na tuji zemlji (v lasti Peričeve 7 in Plave lagune). V posesti imajo še manjši objekt s šestimi garažami na zelenici ob Linhartovi. O njem stolpničarji trdijo, da je črna gradnja.

Temu lahko dodamo, da niti zdravstveni dom nima dovolj parkirnih prostorov okoli stavbe ne za svoje zaposlene ne za obiskovalce. Zadnji so zato največkrat prisiljeni nositi bolne otroke iz 300 metrov oddaljene garažne hiše do ambulante ali pa nepravilno parkirati po bližnjih pločnikih in tvegati globo.

Možne rešitve

Prometni kaos na Peričevi vsekakor ne more rešiti sodba okrožne sodnice glede daljinskih upravlalnikov, temveč le gradnja nove parkirne garaže v podzemlju. Urbanisti, ki so v 60. letih preteklega stoletja ob Linhartovi najprej dopustili gradnjo blokov Peričeva 1, 3 in 5, so namreč kasneje tja umestili stolpnico, zatem pa še velekompleks Plava Laguna s Kinom Bežigrad in zdravstveni dom. Ker takrat ni bilo toliko avtov kot danes, problema ni bilo. Zdaj, ko na vsako stanovanje prideta vsaj dva, pa se zdi problem parkirnih prostorov nerešljiv.

Stanovalci Peričeve so si nekoliko oddahnili po zaprtju Kina Bežigrad, zdaj pa jim upanje vliva izjava podžupana Janeza Koželja. Ta je na novembrski predstavitvi načrtovane gradnje prizidka k zdravstvenemu domu dal vedeti, da bo MOL v okviru gradnje skušala rešiti tudi premoženjskopravna razmerja in vzpostaviti prometni režim na območju Peričeve, ki bo za vse sprejemljivejši od sedanjega. Tako so že sklenili, da bo pri pripravi projektne dokumentacije za prizidek lahko sodelovala tudi predstavnica Peričeve 7. Najbrž pa ne bi bilo napak, če bi k temu povabili tudi predstavnika blokov Peričeva 1,3, 5 in Plave lagune.

Povezane novice

Sodna obravnava naslednjič kar ob zapornici
25. februar ob 09:00
Bo marčevski terenski ogled razjasnil nejasnosti v zvezi s sporno zapornico ob stolpnici in lastništvom parkirnih prostorov? ...
Prijavi sovražni govor