»#Žiga žaga ven, e-liminiraj se«

To je bilo eno izmed gesel, ki smo jih videli v središču Ljubljane, ko so profesorji predavalnice zamenjali za javne prostore.

sre, 19.12.2012, 22:49

Zakaj govorimo?

Dr. Primož Vitez: Postavili smo se v javnost, ker hočemo na glas spregovoriti o nesmiselni samozazrtosti političnih struktur vseh barv, ki so popolnoma izgubile stik s svojim osnovnim poslanstvom: skrbjo za javno dobro. Kakor mi vsi imajo tudi pripadniki političnega razreda za svoje delovanje na voljo samo eno sredstvo: jezik. Nosilci izpraznjenega političnega govora so nesposobni doumeti, da na trgih stojijo miroljubne množice, ki pa imajo zelo jasno uporno sporočilo: Dovolj!

Neoliberalci, versko gibanje?

Dr. Gorazd Kovačič: Teza eseja Jaz, svinčnik, ki ga priporoča Žiga Turk, je, da družbeno delitev dela urejata nevidna roka trga in Bog, medtem ko državno načrtovanje tega ne more. Problem eseja je, da razpravlja zgolj o posameznikih kot poslovnih enotah, ki izvajajo medsebojno menjavo, zamolči pa obstoj in vlogo podjetij, še zlasti kapitalsko močnih korporacij. Nenavadno je, da ga neoliberalci tako čislajo; to kaže, da gre bolj za versko gibanje kot za empirično podprto analizo realnosti.

Odgovornost za spremembe

Dr. Uršula Lipovec Čebron in Juš Škraban: Rdeča nit vseh delov vaj – debate na podlagi dela Pedagogika zatiranih (Paulo Freire), delavnic KUD Ljud in Radhrani Pernačič ter predavanja Iztoka Osojnika – je bila spodbujanje kritičnega mišljenja in reflektiranega, odgovornega delovanja v javnosti. Po Freireju lahko sklenemo, da realnosti ne smemo videti kot oddaljene in nespremenljive, temveč jo lahko in moramo nenehno spreminjati na bolje in prevzeti odgovornost za spremembe.

Ljubljana – Po protestu vseh članic ljubljanske univerze pred državnim zborom pred dvema tednoma so se danes na ulico odpravili profesorji in študenti predvsem filozofske fakultete. Tokrat so svoje nestrinjanje s politiko varčevanja na področju javnih univerz pokazali v obliki javnih predavanj in vaj.

Na Trgu republike

Ura je bila malo pred deseto zjutraj, na Trgu republike, kot je bilo napovedano, pa so dr. Uršula Lipovec Čebron in Juš Škraban s filozofske fakultete ter okoli trideset študentov prvega letnika etnologije in kulturne antropologije razpravljali o Paulu Freireju in o tem, kako naj pedagogiko zatiranih razumemo danes. Državni zbor je bil zaradi akcije Pozor, znanje na cesti! ograjen, varovalo pa ga je povečano število policistov. Nemirov ni bilo.

Na Nazorjevi ulici

Dobro uro pozneje so javnost »na nesprejemljive odločitve vlade« na Nazorjevi ulici opozarjali profesorji in študenti AGRFT. Postavljeni v krog so s prof. Tomažem Gubenškom izvajali vaje za pravilno tehniko govora. Iz predavanj je nastal javni gledališki nastop, ki se je preselil tudi na Čopovo ulico. Smeha bodočih igralcev in mimoidočih ni manjkalo.

V Cafe Galeriji

Sočasno je v nabito polni Cafe Galeriji potekala razprava gostujočega predavatelja filozofske fakultete Lenarta J. Kučića s študenti prvega letnika sociologije kulture na temo Je možno diplomirati z googlanjem?. A bolj kot odgovor na to vprašanje – ki je sicer pritrdilen – je študente skupaj z dr. Gorazdom Kovačičem želel opozoriti na pasti interneta in uporabe socialnih omrežij ter na to, kdo razpolaga z vsemi informacijami, ki jih sami posredujemo bodisi z iskanjem podatkov bodisi z objavami na spletu.

Na Šuštarskem mostu

Le nekaj sto metrov stran, na Šuštarskem mostu, so se na svojo predstavo pripravljale lutke, ki so jih naredile študentke Pedagoške fakultete. Po besedah njihove profesorice mag. Helene Korošec so tako skozi gledališče želeli sporočiti, da mora javno šolstvo ostati dostopno vsem. Bodoče vzgojiteljice, ki se jim glede na sedanje ukrepe ne obeta nič dobrega, kot je dodala Koroščeva, so med drugim pripravile predstavi Najboljši sir v Mišolandiji samo za privilegirane in Vrtec ali piščančja farma?.

Učilnica na prostem

Pravzaprav se je današnji dan študentov – akciji filozofske fakultete Pozor, znanje na cesti! so se pridružili še kolegi iz FDV, pedagoške fakultete in AGRFT – razlikoval le v eni podrobnosti: predavanja niso bila v učilnicah, ampak bodisi zunaj na prostem bodisi v knjižnici, kulturni ustanovi ali kavarni. Tako so se, kot trdijo sami, postavili za ohranitev kakovostnega javnega šolstva.

Protest je žaljiv

In če so organizatorji zadovoljni z odzivom današnjega dogodka, se ta ministru Žigi Turku zdi nesmiseln, neutemeljen in oprt na neresnične trditve. Takšen protest profesorjev je po njihovem mnenju žaljiv za državljane in obremenjujoč za študente, ki resno študirajo.

Ministrstvo in profesorji se ne strinjajo niti glede novele zakona o visokem šolstvu, o kateri so danes razpravljali poslanci. Ta neposredno pedagoško dejavnost omejuje na pet do sedem ur (zdaj je šest). Poslanci SD so z amandmajem zahtevali, da se ta člen briše, o čemer bodo glasovali danes. A glede na današnjo razpravo dopolnilo najverjetneje ne bo sprejeto.

Prijavi sovražni govor