Zimska odbojka na mivki morda že konec leta

Gradnja nove športne dvorane v Črnučah: Investitor Tomi Šmuc napoveduje rojstvo nove discipline.

Objavljeno
20. oktober 2016 18.07
Nova dvorana za odbojko na mivki Ljubljana 18.10.2016 [odbojka,dvorana]
Maša Jesenšek
Maša Jesenšek
Ljubljana – Letos bo »mrtva sezona« za ljubitelje odbojke na mivki krajša kot običajno. Že konec leta naj bi bila v Črnučah zgrajena prva dvorana za športe na mivki v državi, ki nastaja v javno-zasebnem partnerstvu med občino in podjetjem Ludus.

Potem ko je zasebnemu investitorju, podjetju Ludus, konec lanskega leta uspelo pridobiti gradbeno dovoljenje za prvo tovrstno dvorano v Sloveniji, v začetku poletja pa še posojilo za financiranje približno milijon evrov vredne naložbe, so po začetku gradnje pred dvema mesecema ob Šlandrovi ulici v Črnučah danes že vidni prvi obrisi dvorane.

»Z gradnjo smo nekje na polovic. Kljub temu, da se že veliko vidi, nas čakajo še vsa strojna in instalacijska dela, a računamo, da bomo okoli novega leta dobili uporabno dovoljenje in da se bo v dvorani lahko začelo igrati že letos,« je povedal direktor Ludusa Tomi Šmuc.

Tudi nogomet in drugi športi

Kot pravi, kakšnih posebnosti na objektu ne bo, saj želijo zgraditi uporabnikom prijazen objekt, ki bo hkrati tudi čim manj potraten, kar se tiče vzdrževanja. Za štiri igrišča za odbojko na mivki bodo morali v dvorano prepeljati okoli 500 ton mivke. Igrišča bodo po potrebi lahko preuredili tudi za druge športe na mivki, a prvenstveno bo dvorana namenjena odbojki: »Glede na to, da je to olimpijski šport in da sam izhajam iz odbojke, nameravamo odbojki na mivki posvečati malo več pozornosti. Organizirali bomo tudi šolo odbojke na mivki, ki smo jo doslej v poletnih mesecih izvajali za starejše rekreativce, zdaj pa jo načrtujemo za otroke od 13. leta dalje. Smo pa pripravljeni tudi na druge športe, saj vemo, da je tudi nogomet na mivki zelo zanimiv.«

Poslovni načrt je, kot pravi Šmuc, zastavljen izključno na rekreativni bazi, glede na uporabnike, ki jih imajo na zunanjih igriščih. Po podpisu pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu z ljubljansko občino (ta je v projekt vložila zemljišče) leta 2012 so namreč uredili šest zunanjih igrišč, za pridobitev gradbenega dovoljenja za dvorano pa so zaradi težav s prestavitvijo kanalizacijskega voda potrebovali dobra tri leta. Najem zunanjega igrišča stane od 10 do 15 evrov na uro, cene ure v dvorani pa se bodo gibale med 16 in 40 evri. »Cena najema bo odvisna od tega, koliko bo uporabnikov na igrišču, in od časa najema,« pravi Tomi Šmuc.

Ga, glede na to, da izkušenj s takšnimi dvoranami v Sloveniji ni, skrbi glede zasedenosti? »Ja in ne. Vem, koliko ljudi poleti igra rekreativno odbojko. Mogoče bi bilo bolje, če bi bila dvorana zgrajena že poleti, da bi lahko takoj začeli z zimsko sezono, saj se je večina rekreativcev že odločila za svoje športe oziroma rekreacijo v tem letu. Ampak pričakujem, da bo prvih pet mesecev že prvi pokazatelj, kakšna bo zasedenost.«

Ponudbe za sodelovanje so poslali tudi odbojkarskim klubom, saj se z novo infrastrukturo zagotavljajo možnosti za resno ukvarjanje z odbojko na mivki. »Če malo karikiram, gre za rojstvo nove športne discipline. Doslej nismo ločevali dvoranske odbojke in odbojke na mivki, zdaj se bo lahko začela delati razlika med obema športoma. Prišli bodo novi pokrovitelji, ki jih zanima samo odbojka na mivki- ta je po mojem mnenju za gledalce bolj atraktiven šport kot dvoranska odbojka.«

Zunanji igrišči in parkirišča

Sicer pa z odprtjem dvorane projekt še ne bo končan. V športnem parku Črnuče mora investitor urediti tudi zunanji igrišči za košarko in mali nogomet, ki bosta odprti za obiskovalce. Kot pravi Šmuc bo to urejeno v prihodnjem letu ali dveh, kot jih zavezuje pogodba z občino. Del projekta je tudi ureditev parkirišč. Eno ob dvorani so že uredili, parkirišče ob cesti 20. junija, ki bo ostalo odprto za uporabo, pa naj bi še letos vsaj delno asfaltirali. »Računamo, da bo imel v končni podobi park med 150 in 180 parkirnih mest, kar je po naših ocenah dovolj tako za obiskovalce kot tudi za lokalne prebivalce, ki bi jih lahko koristili,« je dejal Tomi Šmuc.