Živa Jalovec: Čas je tak, da nam ga primanjkuje

Če jo človek spremlja v digitalnem življenju, dobi občutek, da ima njen dan nekaj ur več kot naš. In o tem postane skorajda prepričan, če poznavalko digitalnih trendov sreča na kakšnem od številnih glasbenih dogodkov. Glasba, rock'n'roll, je namreč poleg komunikacije njena velika ljubezen.

Nam razkrijete trik, kako vam uspe toliko doživetij strpati v vsakdanjik?

Kar počnem, se trudim početi na polno. Veliko delam in potem teh malo prostih trenutkov, ki jih imam, res izkoristim. Če se le da, ujamem sončni zahod, pa četudi le za tistih petnajst minut. Pač malo pohitim, a to naredim. Veliko obiskujem koncerte, pri nas in v tujini. Z dobro organizacijo gre tudi med tednom. Toliko dobre energije se sprosti na teh dogodkih, da je vredno vsake prikrajšane minute za spanje. Ali pa konec tedna v južni Italiji: v dveh dneh vidim in doživim toliko, kot bi večina morda v enem tednu. Prosti vikendi so lahko izjemno doživeti.

Kje se profesionalno trenutno največ zadržujete?

Posvečam se digitalnim komunikacijam, predvsem na družbenih omrežjih. To je danes zelo širok pojem, ko pa sem pred devetimi leti začenjala devet, so bila še v povojih. Delam na digitalni agenciji iPROM, sodelujem s Slovensko oglaševalsko zbornico in nekaj res dobrimi podjetji, organizacijami in posamezniki. Poleg tega z ekipo organiziram mesečne dogodke CreativeMornings/Ljubljana.

So vas družbena omrežja začela zanimati najprej osebno ali bolj poslovno?

Ko sem kot študentka delala še na Obrtni zbornici Slovenije, so bili zelo aktualni blogi, vsi smo jih pisali. In potem smo odkrili facebook. Začela sem ga uporabljati in vedno bolj me je zanimal. Kratek čas po zbornici sem delala na RTV, potem pa pristala v Mercatorju, v marketingu, kjer sem se začela spuščati v digitalne izzive. Tedaj je bil odgovor na vprašanje, ali bi se z digitalom tudi sicer ukvarjala, povsem jasen: absolutno da.

Kako pa gledate na očitke, da družbena omrežja reducirajo pomen in vsebino sporočil?

Menim, da se je treba prilagajati času, in čas je tak, da nam ga primanjkuje. Informacije še vedno pridejo do nas, ampak v bolj okrnjeni obliki. Kogar stvar bolj zanima, klikne za več in si ogleda prispevek ali ga prebere. Seveda, srečujemo se s pojavoma lažnih novic in površinskega branja, ampak saj tudi v časopisu lahko samo preletimo naslove. Je pa res, da so časopisni viri še vedno med bolj verodostojnimi.

Smo Slovenci kakorkoli posebni v uporabi družbenih omrežij?

Način uporabe teh kanalov se vseskozi spreminja oziroma prilagaja. V zadnjem času opažam, da pogosteje uporabljamo emodžije, ki jih pred letom dni še nismo, hashtagi so postali obvezen del vsake oglaševalske kampanje. Zavedanje o pomembnosti uporabe obstaja, se moramo pa še naučiti pravilne rabe. In gifi – niso še vseprisotni, verjetno bodo postali letos, čeprav so že dve leti spet na sceni. Facebook je bil dolgo glavno mesto, kjer smo shranjevali fotografije in delili svoje fotoalbume. Zdaj je tega manj oziroma vse bolj omejujemo dostop, kdo jih lahko vidi. Vsi imamo zasebne vrtičke in komunikacijske mehurčke. In še vedno je veliko takšnih uporabnikov, ki so vsak dan na facebooku, a samo spremljajo, kaj se dogaja in nič ne objavljajo.

Vi niste med njimi, kajne?

Ne! (smeh) Čeprav mi včasih uspe, da ne naredim v celem dnevu niti ene objave na nobenem od kanalov, ampak to je res izjemoma.

Koliko strani na facebooku upravljate?

Trenutno imam dostop do približno tridesetih, ne upravljam pa vseh aktivno, nekatere samo nadzorujem, ker sem le v svetovalni vlogi. Temu lahko dodam še deset profilov na twitterju in šest na instagramu.

Kje ste se vsega tega naučili?

Študirala sem politologijo. Na FDV pa zdaj občasno predavam podiplomskim študentom. Sem samoukinja. Vsak dan berem in delam na tem. Saj je vseeno, če je nedelja – če sem za računalnikom ali na mobilniku in naletim na nekaj, kar me zanima, mi ni škoda niti nedelje za to! In potem vse, kar novega izvem, če le lahko, preizkusim s testnimi stranmi in profili. Največ pa štejejo različne izkušnje, tudi mednarodne.

Katero je vaše najljubše digitalno orodje?

Instagram je moj kotiček sreče, je aplikacija, kjer ni veliko negativnosti, kjer ni sovražnega govora oziroma je zelo reduciran, odziv je večinoma pozitiven, interakcija poteka prek srčkov in prijaznih komentarjev. Podobe so bodisi lepe bodisi zabavne in v osnovi je to lepši obraz življenja in sveta, v katerem smo. Twitter mi je ljub zaradi uporabnikov, Facebook pa zaradi poslovnega dela. Snap je zabaven, a je pri meni na repu priljubljenosti.

Ker ste tudi poznavalka start-up scene – kako kreativni in inovativni smo?

Veliko je posluha in podpore, a ne nujno tudi razumevanja. Mreženje je še vedno najbolj pomembno in uporabno za mlade podjetnike. Večini start-upov sicer ne uspe postati resna podjetja, takih je manj kot deset odstotkov, ampak velik del procesa je učenje podjetništva. Kakorkoli se lotevaš projektov, če se nisi nič naučil iz tega, ko si padel, si potem res propadel. Če pa se učiš iz projekta v projekt, bo, recimo, 52. poskus uspešen, kot je bilo v primeru Angry Birds za Rovio. Je bilo tistih 51 prej napaka? Mogoče pa niti ne.