Tiskane izdaje
Ljubljana – Podatki o onesnaženosti zraka za lani kažejo, da v glavnem mestu vendarle dihamo nekoliko čistejši zrak. V lanskem januarju je bila onesnaženost s prašnimi delci PM10 previsoka kar šestnajstkrat, letos pa sta bila takšna dneva doslej le dva. A sliko izboljšujeta tudi toplo vreme in veter.
Ljubljana se je pred dvema letoma ob prejemu naziva zelena prestolnica Evrope zavezala trajnostnemu razvoju in ohranjanju zdravega ter čistega okolja, kamor sodi tudi bolj čist zrak. Onesnaženost zraka je namreč ena največjih nevarnosti za zdravje ljudi in okolja. Posledice se pri ljudeh kažejo v težavah z dihali in prezgodnji smrti, v naravi pa v uničevanju ekosistemov. Ker je bil zrak v Ljubljani januarja lani zelo onesnažen s prašnimi delci PM10, nas je zanimalo, kakšna je bila njegova »krvna slika« v prestolnici v preteklem letu in v prvih dneh januarja oziroma letošnjo zimo.
Stopnjo onesnaženosti v Ljubljani agencija za okolje (Arso) meri na treh merilnih postajah, in sicer za Bežigradom, pri biotehniški fakulteti in pri Gospodarskem razstavišču. Predpisana mejna dnevna vrednost koncentracije prašnih delcev PM10 sicer znaša 50 mikrogramov na kubični meter, a Svetovna zdravstvena organizacija priporoča zgolj 20 mikrogramov na kubični meter. V koledarskem letu je sprejemljivih 35 preseganj mejne vrednosti. Iz podatkov Arsa pa je razvidno, da je bilo lani v prestolnici 37 preseganj mejnih vrednosti koncentracije delcev PM10 v zraku.
Ranljive skupine so ogrožene
Januarja lani je bila mejna vrednost v prestolnici presežena kar vsak drugi dan, februarja devetkrat, marca pa le še dvakrat. Onesnaženost zraka se je spet poslabšala novembra, ko je bila mejna vrednost delcev PM10 presežena dvakrat, decembra pa osemkrat. Koncentracija je bila vnovič krepko presežena za silvestrovo, vzrok so tudi številni ognjemeti, tudi največji z Ljubljanskega gradu. Na merilni postaji za Bežigradom so tako izmerili 70 mikrogramov delcev PM10 na kubični meter, v središču mesta pa 58 mikrogramov na kubični meter.
»V epidemioloških raziskavah so dokazali povezanost med onesnaževalci zunanjega zraka in boleznimi centralnega živčnega sistema. Povezanost je bila nakazana tudi pri dolgotrajni izpostavljenosti onesnaževalcem zunanjega zraka in inzulinski odpornosti ter sladkorni bolezni tipa 2,« pojasnjuje doktorica Simona Perčič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (Nijz). Vplivi na zdravje se povečujejo pri posebej ranljivih skupinah prebivalcev, kot so bolniki s kroničnimi srčno-žilnimi obolenji, bolniki s kroničnimi dihalnimi obolenji, otroci in starostniki.
»Kratkotrajna izpostavljenost visokim koncentracijam onesnaževalcev zunanjega zraka lahko povzroči akutno draženje dihalnih poti z oteženim dihanjem in izcedkom iz nosu. Tudi pri kratkotrajni izpostavljenosti so posebej ogrožene ranljive skupine – pri otrocih lahko vpliva na poslabšanje astme, pri starostnikih pa na poslabšanje kronične obstruktivne bolezni,« poudarja Perčičeva. V Ljubljani zaradi onesnaženosti z delci PM10 in posledično zaradi bolezni dihal na leto umre 40 ljudi. »Če bi bile vrednosti onesnaževalcev v zunanjem zraku v Ljubljani na območju, ki ga priporoča Svetovna zdravstvena organizacija in znaša 20 mikrogramov na kubični meter, bi umrlo toliko ljudi manj,« pojasnjuje Simona Perčič.
Občina: Zrak se izboljšuje
Na občinskem oddelku za varovanje okolja zatrjujejo, da v Ljubljani dihamo boljši zrak kot pred desetletji, kar je po njihovem mnenju rezultat številnih sistemskih ukrepov. »Zlasti velja omeniti gradnjo obeh daljinskih sistemov ogrevanja, ki v mestnem središču pokrivata že skoraj 75 odstotkov potreb po toplotni energiji, uspešno pa se širita tudi na mestno obrobje in v primestna naselja,« pravijo na Mestni občini Ljubljana (MOL). Na podlagi meritev so ugotovili, da se kakovost zraka zunaj kurilne sezone občutno izboljšuje, saj ne zaznavajo mejnih vrednosti. Priznavajo pa, da se stanje poslabša v kurilni sezoni zaradi kurjenja biomase v individualnih kuriščih. Da se prodaja lesne biomase in lesnih peletov veča, je potrdil tudi Samo Kupljen, direktor družbe Bauhaus Slovenija.
Na slabšo kakovost zraka lahko sicer zelo vplivajo tudi meteorološke razmere oziroma izrazite toplotne inverzije, ki so značilne za zimo. »Na zrak, ki ga dihamo Ljubljančani, vplivajo razmere v celotni kotlini pa tudi kurišča v primestnih občinah in bližina obvoznice,« še zatrjujejo na občini.
