Župan letos še ne bo skočil v Ljubljanico

Ljubljana – V vročih poletnih dneh ob razbeljenem betonu marsikoga zamika skok in ohladitev v Ljubljanici. A kljub dolgoletnim obljubam župana Zorana Jankovića, da bo leta 2012 reka primerna za kopanje, tudi letos kakovost vode še ni taka, da bi bilo kopanje v njej zdravju nenevarno. Na to bo treba počakati še najmanj leto dni, verjetno pa še nekoliko dlje.

Napoved, da se bo v Ljubljanici spet mogoče kopati leta 2012 (kopanje je bilo po podatkih MOL prepovedano leta 1965), je župan Zoran Janković dal že v začetku svojega prvega mandata, pred več kot petimi leti. Tudi lani je vztrajal pri tem, da bo mestna reka letos že primerna za kopanje. Z občine zdaj sporočajo, da bo župan z veseljem zaplaval po reki Ljubljanici na Špici, »namesto letos pa prihodnje leto«. A njihovi podrobnejši odgovori kažejo, da bo na to verjetno treba počakati še nekoliko dlje.

Kopanje pri Špici in pod Črnuškim mostom?

Na oddelku za varstvo okolja so povedali, da je občina letos na ministrstvo za kmetijstvo in okolje podala pobudo za preverbo možnosti uvrstitve reke Ljubljanice na območju Špice in reke Save pod Črnuškim mostom na seznam kopalnih voda. Ministrstvo bo preverilo, ali predlagano območje zadošča kriterijem za ugotavljanje kopalnih voda. A na občini priznavajo, da »predvidevamo, da kopanje letos še ne bo mogoče«.

Občina enkrat letno na treh lokacijah (pred izlivom Bezlanovega grabna, za izlivom Malega grabna in za centralno čistilno napravo) spremlja več fizikalno-kemijskih parametrov: amonij, nitrat, ortofosfat, celokupni fosfor, dušik, celokupni ogljik, KPK in BPK5, težke kovine, fenole, mineralna olja in detergente, v času kopalne sezone pa tudi mikrobiološke parametre, na podlagi katerih se ugotovi primernost vode za kopanje. Zadnje meritve so opravili avgusta 2011. »Do leta 2010 Ljubljanica za izlivom Malega grabna ni bila primerna za kopanje. V letu 2010 in 2011 so rezultati nekaterih vzorcev kazali na to, da bi bila Ljubljanica občasno primerna za kopanje,« pravijo.

Problematična Rakova jelša

Na vprašanje, kateri so glavni viri onesnaženja, na oddelku za varstvo okolja odgovarjajo, da bo za Ljubljanico še treba izdelati profil kopalne vode. Ta med drugim vključuje ugotovitev in oceno vzrokov onesnaženja, ki vplivajo na kakovost kopalne vode in škodijo zdravju kopalcev. Posebej so med onesnaževalci izpostavili le fekalne vode. Te naj bi bile tudi ena glavnih ovir za umestitve Ljubljanice med kopalne vode. Na občini tako veliko upov polagajo v učinke celovite ureditve kanalizacije na Rakovi jelši, kjer je trenutno v zaključnih korakih prva faza ureditve komunalne infrastrukture. A ta na novozgrajeno kanalizacijsko omrežje priključuje le del prebivalcev tega območja, medtem ko bodo drugi morali počakati na začetek gradnje druge faze. Kot sporočajo z Javnega holdinga Ljubljana, je začetek druge faze realno pričakovati v letu 2013, dela pa bodo predvidoma trajala več kot leto dni. Tako pred letom 2014 dokončne ureditve izlivanja fekalij v Ljubljanico ni pričakovati.

Problematičnost fekalij izpostavljajo tudi na agenciji za okolje. Pravijo sicer, da glede na uredbo o stanju površinskih voda niso dolžni spremljati mikrobioloških parametrov (ti so ključni za oceno primernosti vode za kopanje) na rekah, kjer niso določene kopelne vode. In dodajajo: »Glede na podatke iz prejšnjih let je Ljubljanica na območju Ljubljane neprimerna za kopanje, saj so bile pogosto presežene vrednosti indikatorskih bakterij fekalnega onesnaževanja.«

Nevarnosti za zdravje

Dodajajo, da kopanje v vodi z neprimerno mikrobiološko kakovostjo predstavlja tveganje okužb prebavil (na primer prebavne motnje), dihal (vnetja ušes) in kože (izpuščaji). Ne smemo pa pozabiti, da je kopanje na neznanih in za kopanje neurejenih lokacijah lahko nevarno tudi z vidika utopitev (zelo nevarni so vodni vrtinci, močni tokovi, brzice in hitri prehodi na nepregledna in nevarna mesta) ter različnih poškodb, saj so lahko prisotni tudi različni nevarni odpadki. Skok v Ljubljanico bi se v vročih dneh prilegel marsikomu.