Župan računal na poltretji milijon, dobil pa nič

Ljubljana – Občina si je na včerajšnjih javnih dražbah s prodajo poslovnih prostorov na Gosposki 4, Mestnem trgu 15 in Beethovnovi 4 obetala najmanj 2,47 milijona kupnine, zaslužila pa ni niti evra. Za nobenega se namreč ni pojavil niti en kupec.

Občina je največ pričakovala od prodaje sedmih praznih poslovnih prostorov in štirih posebnih skupnih delov v izmeri 860 kvadratnih metrov v hiši na Mestnem trgu 15 v dveh ločenih delih. Te je prvič prodajala že leta 2008, in sicer za 3,2 milijona evrov. Četudi je spomeniško zaščiteno hišo iz leta 1850 kupila za dva milijona evrov in za njeno prenovo odštela še nekaj sto tisočakov, je kasneje ni mogla prodati ne za 2,63 milijona, ne za 2,33 in ne za 1,8 milijona, kolikor je bila izklicna cena konec leta 2013. In včeraj ni bilo nikogar niti ob dodatno znižani ceni, to je 1,69 milijona evrov.

Prav tako ni bilo kupca za 243 kvadratnih metrov velik pritlični poslovni prostor na Beethovnovi 4 in za 170 kvadratnih metrov velike pisarniške prostore (izklicna cena je bila 289 tisočakov) ter skoraj 83 kvadratnih metrov velik storitveno-poslovni prostor (ocenjen na 132 tisočakov) v spomeniško zaščiteni stavbi na Gosposki 4. Pri prvem je veliko vlogo bržkone igralo to, da prostor zaseda najemnik za nedoločen čas, pri drugih dveh pa poleg zasedenosti z najemnikoma (Združenje seniorjev Slovenije in družba Zebra plus) tudi opozorilo, da za zgradbo še teče postopek vzpostavitve etažne lastnine in da občina ne prevzema nobenih obveznosti »iz morebiti drugače ugotovljene površine posameznega dela v katastru stavb«.

Nedorečeno lastništvo

Od naštetih stavb je najbolj zanimiva tista na Gosposki, v kateri ima še vedno največji delež občina, po podatkih mestnega oddelka za ravnanje z nepremičninami približno 25-odstotnega. Na prvi pogled je hiša, katere najstarejši temelji so iz leta 1360 in ki je bila leta 2011 zunaj prenovljena v okviru akcije Ljubljana – moje mesto, ena zgledneje prenovljenih in urejenih. A ni tako ne v lastniškem ne v spomeniškem smislu.

Sporna etažna lastnina

Če je nekako še jasno, kdo je lastnik posameznega pritličnega poslovnega prostora ali stanovanj nad njimi, se močno zaplete pri skupni lastnini. Etažni elaborat, ki ga je naročil upravnik SPL, je po mnenju posameznih lastnikov hiše poln napak pri klasifikaciji nekdanjih stranišč na zunanjih hodnikih v skupnem atriju, precej težav bo tudi pri določanju deležev na notranjih hodnikih in zlasti podstrešju. Tam so si nekateri lastniki stanovanj pod njimi omislili povečavo s prebojem stropa in zasedbo dela neizdelanega podstrešja. Eden je to že storil (celo z gradbenim dovoljenjem iz prejšnjega stoletja), drugi pa se na to pripravljajo. V treh primerih smo videli, da so si na črno, torej brez soglasij solastnikov podstrešja, spremembe namembnosti prostora in gradbenega dovoljenja, skozi strop že potegnili električne kable ter vodovodne in kanalizacijske cevi. In to v stavbi, kjer brez soglasja zavoda za varstvo kulturne dediščine ne bi smel biti izveden noben večji poseg. Da ne govorimo o tem, da se za hišo ni še niti začel nepravdni postopek za vzpostavitev etažne lastnine.

Še huje je, da zavod za varstvo kulturne dediščine bolj slabo nadzira stanje ene pomembnejših stavb v mestnem jedru. Leta 2010 je izdal le kulturnovarstvene pogoje za prenovo fasade, kaj se dogaja s hišo zdaj, pa je po njegovem stvar lastnikov in upravnika. Odgovorni vedo, da je leta 2011 »nekatere posege na objektu pregledoval inšpektor za kulturo in medije, vendar z odločitvami niso bili seznanjeni«. Ali bo zavod ukrepal zdaj, ko smo ga opozorili, da je zaradi ukradenih bakrenih žlebov dolgo zamakalo po fasadi, da so ukradene dele nadomestili z nesprejemljivimi oranžnimi plastičnimi, da so v okenske police že pred časom posegli z »umetniškimi dodatki« in da se na podstrešju pripravljajo na gradnjo novih stanovanj kljub dvomljivi statiki?

Konkretno se je odzval le Karel Pollak, vodja projekta Ljubljana – moje mesto. Dejal je, da je omet na Peternelovi ulici odstopil od opečne podlage že leta 2013. Ker je bil na tem delu zaradi vlage poškodovan še pred obnovo v letu 2011, nato pa v celoti zamenjan z novim, so se z nadzornikom in izvajalcem dogovorili, da bodo spremljali poškodbo v predelu odstopljenega ometa in jo sanirali, ko bo znan vzrok. Podjetje Rima je medtem šlo v stečaj. Vseeno se je nadzornik z nekdanjim vodjem gradbišča dogovoril, da bo drugi izvajalec omenjeni del poškodovane fasade in še nekaj drugih poškodb popravil letos poleti. Omet pa po njegovem ni odstopil zaradi slabe izvedbe del na fasadi, temveč zaradi vlage v zidu, katere vzrok še ni znan.