Župan zgrešil za več kot 60 mest

Lestvica agencije Mercer o kakovosti življenja: Ljubljana na 76. mestu.

Objavljeno
26. februar 2014 10.28
jer/Nabrežje Ljubljanice, mladi, intimnost, prijateljstvo
Ma. J., N. K., Ljubljana
Ma. J., N. K., Ljubljana
Ljubljana – Naše glavno mesto je na prejšnji teden objavljeni lestvici mednarodne agencije Mercer o kakovosti življenja v večjih svetovnih mestih zasedlo 76. mesto, je na včerajšnji novinarski konferenci povedal župan Zoran Janković.

Uvrstitve podrobneje ni komentiral, saj v mestni hiši še čakajo, da jim izvajalci raziskave pošljejo podrobnosti o točkovanju; ko jih bodo prejeli, pa bo to z veseljem storil, je napovedal in dodal: »Njihov odgovor je bil, da je Ljubljana stabilna, smo tretji v regiji, za Prago, ki je tri mesta pred nami, in Budimpešto, ki je eno mesto pred nami. Čakamo točkovanje, da bomo videli, pri katerih točkah smo napredovali, pri katerih ostali na istem, pri katerih nazadovali. Pri tem bo zanimivo, na katere točke lahko sami vplivamo, katere pa so vezane na splošno situacijo v državi.«

Lestvica je za Ljubljančane zanimiva predvsem zato, ker jo je župan Janković pred volitvami leta 2010 določil za eno od meril napredka slovenskega glavnega mesta. Takrat je napovedal, da je cilj mandata 2010–2014 »bistveno izboljšanje kakovosti življenja v Ljubljani« in da bodo učinke opravljenega dela merili z uvrstitvijo na Mercerjevi lestvici – kot cilj si je postavil uvrstitev med prvo deseterico mest z največjo kakovostjo življenja.

Že takrat se je napoved zdela precej utopična, saj je Ljubljana pred volitvami na lestvici zasedala 77. mesto. Leta 2011 je napredovala za dve, na 75., kjer je ostala še leto kasneje. Lani Mercer lestvice ni objavil, letos pa je naša prestolnica torej za mesto nazadovala.

Že peto leto zapored je na vrhu seznama Dunaj, letos mu sledijo Zürich, Auckland, München in Vancouver. V raziskavi je sodelovalo 223 mest, prav na konec seznama se je uvrstil Bagdad. Podatke so zbirali med septembrom in novembrom lani, mesta pa so ocenjevali na podlagi 39 meril, kot so politična, družbena in ekonomska klima, možnosti izobraževanja, infrastruktura in javni promet, javne storitve, stanovanja ...