Kljub »spolni kvoti« v prvem krogu le enajst županj

Ljubljana – Na problem podhranjenosti ženskih kadrov je pred letošnjimi lokalnimi volitvami opozarjalo društvo Ženski lobi Slovenije. Njegove predstavnice pravijo, da »v majhnih okoljih potrebujejo ženske oporo, da se odločijo za kandidiranje, da bi jih uvrstili na kandidatne liste in da bi bile izvoljene«.

Ob tem pa opominjajo, da je »potrebna podpora političnih strank in list, da bi bile ženske uvrščene na izvoljiva mesta«. Očitno se to (ponovno) ni zgodilo, saj je med izvoljenimi svetniki kar 68 odstotkov moških in le 32 odstotkov žensk.

Leta 2005 so spremembe in dopolnitve zakona o lokalnih volitvah prinesle obvezo, da »pripada vsakemu od obeh spolov za prve redne volitve najmanj 20 odstotkov in za naslednje redne volitve najmanj 30 odstotkov kandidatur oziroma mest na kandidatni listi« za mestni ali občinski svet. Na letošnjih lokalnih volitvah je bil ta prag določen pri 40 odstotkih, kandidate pa so morali na zgornjo polovico seznama uvrstiti po sistemu zadrge, začenši z moškim ali žensko. Če razmerje med spoloma ni upoštevano, lahko občinska volilna komisije kandidatno listo zavrne.

Enaka pravila veljajo za posebne liste, kot je na primer Glas žensk Slovenije. Stranka je na letošnjih lokalnih volitvah vložila kandidatno listo v dve mestni občini, in sicer Kranj in Maribor, pri tem pa so prav tako morali paziti, da je med kandidati vsaj 40 odstotkov moških.

Pregled letošnjih kandidatur za mestne svete kaže, da je »spolna kvota« sicer upoštevana, vendar ženske večinoma zasedajo med 40 in 45 odstotki mest na kandidatni listi in le izjemoma več. Zaradi sistema zadrge je prva polovica mest na listi enakomerno razporejena med spoloma, v drugi polovici pa v večini prevladujejo moška imena, ali pa so ženske kandidatke potisnjene na konec liste.

To odseva tudi v neuradnih rezultatih lokalnih volitev. Razmerje med vsemi kandidati za mestne in občinske svete je bilo 45 odstotkov žensk in 55 odstotkov moških, vendar pa je bilo izvoljenih 2293 svetnikov in le 1069 svetnic. Je pa opaziti, da »spolne kvote« vendarle izboljšujejo stanje, saj je bilo še lani izvoljenih le 722 svetnic.

Da je postopna uvedba spolnih kvot glavni razlog za boljšo zastopanost žensk v lokalni politiki, potrjuje dr. Miro Haček, profesor s Fakultete za družbene vede. Ob tem dodaja, da »žal ista ureditev ne velja tudi za županske volitve, zato istemu trendu ni sledilo tudi število županij v slovenskih občinah, ki je vedno ostalo zgolj na simbolični ravni«.

Na prvo oktobrsko nedeljo se je za župansko mesto potegovalo 94 žensk, v prvem krogu jih je bilo izvoljenih 11. V prejšnjem mandatu smo imeli deset županj, še štiri leta nazaj jih je bilo le sedem. Haček pravi, da je Slovenija po zastopanosti žensk v lokalni politiki v primerjavi z drugimi državami nekje v »zlati sredini«, »zlasti v prostoru srednje in vzhodne Evrope so nam precej podobni, je pa precej višji delež žensk v lokalni politiki zaslediti zlasti v severno- in zahodnoevropskih državah«.

Občine ukrepe za enakomernejšo zastopanost sprejemajo tudi same. Kot prva je leta 2008 mestna občina Velenje sprejela akcijski načrt za enakost spolov, v katerem so se med drugim zavezali k »zagotavljanju uravnotežene zastopanosti žensk in moških v odborih in komisijah občinskega sveta in svetov javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina«.