Le še danes lahko predčasno glasujete po občinah

V Mariboru, Kranju in Kopru v torek več predčasnih glasovanj kot v Ljubljani. Težave, ker ni državnih volišč.

Objavljeno
01. oktober 2014 21.44
Peter Jančič, notranja politika
Peter Jančič, notranja politika
Ljubljana – V 212 občinah so le še danes odprta predčasna volišča. Prva dva dni je bila udeležba podobna kot na prejšnjih lokalnih volitvah. V Ljubljani so imeli nekaj težav zaradi množice zahtev za glasovanje izven kraja bivališča, ki na lokalnih volitvah ni mogoče.

V Ljubljani, kjer ima volilno pravico 229.257 volivcev, jih je v torek predčasno glasovalo 580. Včeraj je bila čez dan udeležba že krepko višja, a po oceni tajnika mestne volilne komisije Gregorja Riglerja ni zelo verjetno, da bi na predčasno volišče v treh dneh prišlo 3711 volivcev kot pred štirimi leti ali 3350 kot pred dvema letoma, ko je bil Zoran Janković ponovno izvoljen za župana po izvolitvi za poslanca, s čemer je županski položaj za kratek čas izgubil. V zadnjih dneh so, je opozoril Rigler, imeli v Ljubljani nekaj težav zaradi več sto zahtevkov volivcev, da bi v nedeljo glasovali na posebnih voliščih izven kraja bivališča, ki delujejo le, ko so državne volitve. V drugih večjih občinah, kjer smo preverjali, takšnih zahtev ni bilo veliko. V Mariboru okoli pet, v Kranju dve, le nekaj pa tudi v Kopru. V Mariboru s 93.631, Kranju s 45.952 in v Kopru s 42.068 volilnih upravičencev je v torek na predčasna volišča skupaj prišlo nekaj manj kot 900 volivcev, kar je precej več kot v Ljubljani, kjer je volilnih upravičencev več kot v omenjenih treh občinah skupaj. S 438 predčasnimi volivci je v torek Ljubljano skoraj dohitel Maribor sam.

Na lokalne volitve pred štirimi leti je prišlo 50,98 vseh volivcev, štiri leta prej 58,22 odstotka. Na nedavne državnozborske 51,73 odstotka.

Relativni prednostni glas

Lokalne volitve potekajo po zelo različnih volilnih sistemih. Župane volimo po dvokrožnem večinskem sistemu, zaradi katerega bo v delu občin čez dva tedna drugi krog volitev. Občinske svetnike v majhnih občinah po enokrožnem večinskem sistemu, v velikih po sorazmernostnem sistemu. Posamezne majhne in velike občine so razdeljene na več volilnih enot, druge ne. V velikih občinah lahko na izvolitve vplivamo s prednostni glasovi, ki pa nimajo enake teže kot na evropskih volitvah, ko je z zadnjega mesta na listi zaradi njih evropski poslanec postal predsednik SLS Franc Bogovič ali ko sedeža ni dobil takratni predsednik SD Igor Lukšič, ki je bil prvi na listi.

Na lokalnih volitvah so kandidati v velikih občinah, ki jih stranke niso ponudile čisto na vrhu, izvoljeni le, če je prednostni glas oddala vsaj četrtina volivcev, ki je volila stranko, in še to le tisti, ki so zbrali prednostne glasove vsaj desetine vseh glasujočih za stranko. Po izkušnjah iz preteklosti: možnost, da bo zaradi vašega glasu izbran kandidat bolj z dna, je majhna. Še manj možnosti vpliva bodo imeli volivci v 36 občinah, kjer je en sam županski kandidat: ti bodo izvoljeni že, če bo zanje veljavno glasoval en sam volivec.