Tiskane izdaje
Gornji Petrovci - Župan občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber je v petih mandatih »pridelal« več kot 1700 evrov dolga na prebivalca, s čimer je občina postala neslavna rekorderka v državi. Kljub temu se samozavestno podaja v boj za nov mandat, kjer pa ga tokrat čaka izzivalec: kandidat skupine volilcev, Geza Šanca. Župan pravi, da se ne počuti ogroženega.
Kot glavni razlog, da je občina najbolj zadolžena na prebivalca v državi Šlihthuber navaja, da so morali začeti iz nič. »Zgraditi smo morali najpotrebnejšo infrastrukturo. Od leta 1994 smo obnovili šolo, zgradili nov vrtec, tri faze občinskega vodovoda, tri faze širokopasovnih povezav, ceste, pločnike, obnovili sakralne objekte, kulturni dom, stanovanjski blok, zgradili športne centre ...«
Očitke, da so veliko navedenega zgradili z zadolževanjem, zavrača. »Ko nimaš nič in hočeš graditi, moraš zadeve nekako sfinancirati. Na začetku ni bilo nepovratnih evropskih sredstev«.
Čeprav župan pravi, da vsako leto dolg zmanjšajo za 260.000 evrov in da bodo v naslednjem mandatu prišli skoraj na normalno stanje, jim bo v naslednjih štirih letih uspelo odplačati le slabo tretjino od zdajšnjega 3,5 milijona evrov dolga.
Šlihthuber: Pričakujem novo zmago
»Glede na to, da sva dva kandidata, obljub ne smem izdajati. Moja dela so znana in nadaljeval bom v tem smislu, z urejanjem vseh objektov - urejamo jih 116. Bistvo vsega pa je, da občine morajo ostati ne zaradi župana Šlihthubra ali katerega drugega, ampak zato, ker je to nadaljevanje razvoja Slovenije. Država pa bo morala odpraviti dvajsetletno krivico, ki se dela pri financiranju obrobnih občin s sorazmerno veliko površino in z malo prebivalci, kot je naša,« je dejal Šlihthuber, ki pričakuje novo zmago.
V to pa ni tako zelo prepričan protikandidat, 36-letni univerzitetni diplomirani organizator iz Križevcev Geza Šanca. Na vprašanje, zakaj se poteguje za prvega moža tako zadolžene občine, Šanca pravi: »Stanje v občini je posledica slabega vodenja in sprejemanja napačnih odločitev vodstva, ki se niti ne zaveda, da nekaj ne dela prav. V Sloveniji je pač lahko župan vsak, ki ima pet minut časa. Takšno ravnanje z denarjem je nedopustno in temu je treba narediti konec. In ker drugih kandidatov ni bilo, sem se odločil oddati kandidaturo. Strah pred prevzemom občine v takšnem stanju sicer obstaja, vendar nekdo se mora s tem spopasti.«
V zazidljiva zemljišča namesto igrišča
Prepričan je, da je župan preveč občinskega denarja vlagal v napačne vsebine, ki niso prinašale koristi: »Namesto, da so v vsaki vasi gradili nogometna igrišča, bi bilo veliko pametneje, če bi zagotovili pogoje za povečanje števila prebivalcev; ureditev zazidalnih površin in infrastrukture. Nesmiselno je, da na leto več kot 10.000 evrov porabijo za sajenje rož po občini, ni pa denarja za košnjo obcestnih jarkov in s tem večjo prometno varnost. V javnem komunalnem podjetju, kjer je občina ustanoviteljica, s sredstvi delajo precej po domače, poleg tega na občini zaposlujejo ožje družinske člane župana. Za največja napako župana pa štejem, da lani pozimi ni zagotovil sredstev za posipavanje cest in se je zato zgodila prometna nesreča, ki bi lahko imela hude posledice.«
»Veliko ni mogoče obljubiti«
Če bo postal župan, napoveduje krizno vodenje in krizne ukrepe, ki so po njegovem neizogibni, če hočejo občino rešiti pred popolnim potopom. Po ugotovitvi dejanskih dolgov in občinskih izdatkov bo na vrsti racionalizacija na vseh ravneh, pravi. Na vprašanje, kaj obljublja volilcem, je odgovoril, da v takšnem stanju, ni mogoče veliko obljubljati. Poleg tega ima občina blokiran račun in se ne more prijavljati na razpise, saj ne more zagotavljati potrebnega lastnega deleža. »Bom pa takoj ustavil nenamensko trošenje, zagotovil bom preglednost poslovanja ter delo na občini organiziral tako, da bo občina dejansko služila (vsem) občanom. Vse, kar bi v tem trenutku več obljubil, bi bilo nerealno.«
