Tiskane izdaje
Ministrstvo za zdravje je ob predstavitvi predloga novega zakona o omejevanju prodaje tobačnih izdelkov optimistično napovedalo, da se bo v poseben sklad za preventivne in druge namene v zdravstvu nateklo 103 milijone evrov na leto. Toliko bi se po izračunih nabralo, če bi za vsako prodano škatlico cigaret ali 30 gramov rezanega tobaka zaračunali tudi sprva predvidenih dodatnih 50 centov. Ker bi ta ukrep vplival tudi na ceno in s tem prodajo tobačnih izdelkov, mu je nasprotovala finančna ministrica Mateja Vraničar Erman. Med drugim se je pri tem menda sklicevala tudi na nedavno raziskavo ekonomske fakultete, v kateri ugotavljajo, da bi se zaradi višjih cen in posledično manjše prodaje cigaret v državnem proračunu nabralo manj davčnih prihodkov.
Med pogajanji finančne in zdravstvene ministrice se je tobačni cent s pol evra najprej skrčil na dobro polovico oziroma 65 milijonov evrov na leto, kolikor si je zdravstvena ministrica še pred kratkim obetala, na koncu pa povsem odpadel. Proti krčenju centa niso zalegli niti podatki študije, ki jih je naročila evropska komisija in po katerih Slovenija vsako leto zaradi posledic kajenja izgubi pet odstotkov BDP oziroma 1,8 milijarde evrov. V ta znesek pa po besedah ministrice za zdravje niso vključeni le izdatki ZZZS za zdravljenje, ampak tudi 3600 prezgodnjih smrti.
Štiri milijone za zdravstvo
Milojka Kolar Celarc je po seji vlade povedala, da se je v pogajanjih s finančno ministrico odrekla tobačnemu centu, bo pa v zdravstveno blagajno po zagotovilih vlade kljub vsemu priteklo nekaj dodatnega denarja. Najmanj štiri milijone evrov na leto bo tudi za preventivo ter zmanjševanje zdravstvene škode in stroškov zaradi kajenja. Manj denarja, kot je bilo načrtovano, se bo v državni blagajni nabralo tudi z licenčninami, saj se te s prvotnih najmanj 200 evrov na leto znižujejo na 23 evrov, kolikor znaša upravna taksa. Pa še to: licenco za prodajo tobačnih izdelkov bo treba kupiti le vsakih pet let, in ne vsako leto. Ministrstvo za zdravje je prisluhnilo tudi zahtevam gospodarstva in precej okrnilo svoj predlog. Bo pa nekaj dodatnega tobačnega denarja vendarle kanilo v proračun, a ne neposredno za zdravstvo. Ministrstvo za finance mora po sklepu vlade najkasneje do konca januarja pripraviti podlago, da se trošarina na cigarete poviša za pet evrov na 1000 kosov. S tem bo torej vsaka škatlica cigaret dražja za 10 centov.
Kajenje v avtu
Predlog zakona bo v državnozborsko obravnavo prispel tudi brez členov, ki so se nanašali na prepoved kajenja v avtomobilih v navzočnosti mladoletnih otrok. Med novostmi, ki so v javnosti dvignili največ prahu, pa v predlogu novele ostaja enotna tobačna embalaža, ki po mnenju predlagatelja zakona »zmanjša privlačnost izdelka (predvsem med mladimi in ženskami), poveča vidnost zdravstvenih opozoril in zmanjšuje napačno zaznavanje manjše škodljivosti določenega izdelka na podlagi značilnosti embalaže«. Nekateri strokovnjaki opozarjajo, da bo Slovenija zaradi uvedbe takšne embalaže v primeru tožb tobačne industrije plačala stomilijonske odškodnine, saj naj bi bila nova zakonodaja na tem področju pomanjkljiva in slabo pripravljena, drugi svarijo pred povečanjem črnega trga.
Predlog novele v slovenski pravni red prenaša tudi določbe evropske direktive in med drugim določa najvišje vrednosti emisij in prepoveduje uporabo arom in nekaterih dodatkov v tobačnih izdelkih. Med drugim bo nova zakonodaja, če bo potrjena tudi v DZ, prepovedala kajenje oziroma uporabo tobačnih izdelkov, tudi e-cigaret, v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih ter omejila prodajo na spletu.
