29 let od jedrske nesreče v Černobilu

Radioaktivni oblak je takrat dosegel tudi Slovenijo. Okoljevarstveniki opozarjajo, da tudi zdaj možnosti nesreče niso majhne.

Objavljeno
26. april 2015 15.59
Posodobljeno
26. april 2015 17.00
Borut Tavčar, gospodarstvo; Ma. Ja., Delo.si
Borut Tavčar, gospodarstvo; Ma. Ja., Delo.si

Ljubljana − 26. aprila je obletnica nesreče v jedrskem reaktorju v Černobilu v Ukrajini. »Posledice nesreče so prisotne še danes. Tveganje, da se nesreča zgodi znova, ni izključeno, Ukrajina pa ga še načrtno povečuje. Trenutno namreč podaljšuje življenjsko dobo vsem svojim jedrskim elektrarnam, obratovanje jedrskih reaktorjev čez prvotno načrtovano dobo pa zmanjšuje varnost in povečuje tveganje nesreč«, ob tem pravijo v Focusu.

                Aprila 1986 je razneslo četrti reaktor jedrske elektrarne v Černobilu. Foto: Reuters

Ukrajina ima 15 delujočih jedrskih reaktorjev. »Kljub resnim pomislekom o njihovi varnosti, Ukrajina pod krinko nadgradnje varnosti jedrskih elektrarn načrtuje podaljšanje življenjske dobe vsem reaktorjem. Za dva od njih (Rivne 1 in 2) je obratovalno dovoljenje že podaljšala za 20 let. Odločitev, ki ima lahko resne, tudi čezmejne, posledice na okolje in zdravje ljudi, je bila sprejeta brez ustrezne presoje vplivov na okolje. Še dvema reaktorjema se načrtovana življenjska doba izteče v letošnjem letu in tudi v tem primeru presoja vplivov na okolje ni predvidena,« še opozarjajo v Focusu.

Nasprotovanje v več državah

Tomislav Tkalec, vodja programa Energija pri Focusu, poudarja, da lahko jedrske elektrarne povzročijo resne okoljske in zdravstvene vplive ne le znotraj ene države temveč daleč čez meje. »To je znano dejstvo, ki temelji na preteklih izkušnjah z jedrskimi katastrofami, kot sta bili nesreči v Černobilu ali Fukušimi. Staranje reaktorjev predstavlja povečano nevarnost za nesreče z radioaktivnimi izpusti, saj se navkljub posodobitvam splošno stanje in s tem varnost jedrskih reaktorjev s starostjo poslabšuje,« pravi Tkalec.

Ljudje so zapustili tudi hiše na jugu Belorusije. Foto Jože Suhadolnik/Delo

Nasprotovanje podaljševanju življenjske dobe ukrajinskih reaktorjev in s tem povečanju nevarnosti dramatičnih posledic izražajo nevladne organizacije iz Bolgarije, Romunije, Madžarske, Slovaške in Slovenije. Svoje vlade pozivajo, da javnosti omogočijo sodelovanje v čezmejni presoji vplivov na okolje za omenjeni program. V Sloveniji je Focus na ministrstvo za okolje in prostor naslovil poziv, da izkoristi možnost Konvencije o čezmejni presoji vplivov na okolje (Espoo konvencija) in Ukrajino zaprosi za posredovanje informacij o programu podaljševanja življenske dobe reaktorjev. Tako bi lahko slovenska javnost dobila možnost, da se opredeli do tveganj, ki jih prinaša podaljšanje življenjske dobe ukrajinskih jedrskih reaktorjev.

Slovenija uradno nič

Projekt podaljševanja življenjske dobe ukrajinskih jedrskih reaktorjev sicer finančno podpirata Euratom in Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), vsaka s 300 milijoni evrov posojila. Zato nevladne organizacije tudi EBRD in Evropsko komisijo pozivajo k spoštovanju pravic  državljanov Evropske unije v projektih, ki so podprti z evropskim javnim denarjem. S pismom je Focus opozoril na ta problem tudi ministrstvo za finance, ki zastopa stališča Slovenije v organih EBRD in do Evropske komisije.

Igrišče, ki bi ga odprli dan po nesreči. Foto Jože Suhadolnik

»Niti okoljsko niti finančno ministrstvo se na naša opozorila in pozive še nista odzvala,« pravi Tkalec in dodaja upanje, da razlog za neodziv ni povezan z načrtovanjem podaljševanja reaktorja v Krkem. »To tudi poteka mimo sodelovanja javnosti. Slovenija namreč že dolgo načrtuje podaljšanje življenjske dobe reaktorja v Krškem za 20 let. Javne razprave o tem ni bilo, odločitve se sprejemajo v ozkem krogu,« še dodaja Tkalec.

Ukrajinski otroci leta 2011 na okrevanju v Sloveniji. Foto Leon Vidic/Delo

Najhujša jedrska katastrofa v zgodovini človeštva

Najhujša jedrska nesreča v zgodovini človeštva se je zgodila 26. aprila 1986 ob enih in 23 minut ponoči, ko je med izvajanjem varnostnega preizkusa eksplozija uničila četrti reaktor nuklearke v Černobilu.

Radioaktivne snovi, ki so v desetih dneh po eksploziji ušle v ozračje, so močno onesnažile Ukrajino ter Belorusijo in Rusijo, radioaktivni oblak pa je zajel praktično vso Evropo, od Skandinavije na severu do Slovenije, Italije in Nemčije na zahodu Evrope. Nesreča je uničila življenja milijonov ljudi v zahodni Rusiji, Belorusiji in Ukrajini ter zaznamovala vso Evropo.

Oblasti so evakuacijo najbolj ogroženega mesta Pripjata, v katerem je živelo približno 50.000 ljudi, večinoma sorodnikov zaposlenih v elektrarni, odredile šele prvega maja; še tri dni pozneje pa so izselili dodatnih 100.000 ljudi z območja v premera 30 kilometrov od jedrske elektrarne, ki je danes znano kot »mrva cona«.

Neposredno zaradi katastrofe je po nekaterih ocenah umrlo okoli pet milijonov ljudi; po podatkih Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) pa je bilo sevanju izpostavljenih okoli 6,6 milijona ljudi.

V Ukrajini še danes živi približno 2,6 milijona ljudi s statusom prizadetega v černobilski katastrofi.