Tiskane izdaje
Ljubljana − Svetovni dan prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst (World Wildlife Day), ki ga je leta 2013 razglasila generalna skupščina Organizacije združenih narodov (OZN), je letos že tretjič, sporočajo z ministrstva za okolje in prostor. Na ta dan je bila leta 1973 v Washingtonu sprejeta konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (Cites ali washingtonska konvencija). Glavno sporočilo je, da so prostoživeče rastlinske in živalske vrste del našega okolja in vsi lahko s svojimi dejanji pripomoremo, da se ohranijo skupaj z njihovim življenjskim okoljem.
Največje nevarnosti za vrste so izguba habitatov, poleg tega jih ogrožajo tudi številne človekove aktivnosti, kot so čezmerna paša, kmetijstvo in gospodarski razvoj. Nezakonit lov in trgovina s prostoživečimi vrstami, ki ga vodijo mednarodno organizirane kriminalne združbe, predstavljata veliko neposredno grožnjo za številne vrste. Sloni, luskavci, nosorogi, morski psi, tigri in nekatere drevesne vrste so prav zaradi tega v svetovnem merilu med najbolj ogroženimi.
Ocenjuje se, da je bilo med letoma 2010 in 2012 pobitih približno 100.000 slonov, zlasti zaradi mednarodne trgovine s slonovino. Čeprav se kažejo pozitivni premiki v boju z nezakonito trgovino s temi vrstami, bo za konkretne rezultate treba postoriti še marsikaj. Za to pa je potrebno sodelovanje vseh nas. Tako države kot posamezniki se moramo zavezati h konkretnim aktivnostim za ohranitev prostoživečih vrst ter za preprečevanje nezakonitega lova in trgovine.
Resen kriminal
Nezakonita trgovina s prostoživečimi vrstami je resno kriminalno dejanje (okoljski kriminal). Generalna skupščina OZN je julija 2015 sprejela resolucijo za »boj proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami«, s katero med drugim še posebej poziva države, da sprejmejo učinkovite ukrepe proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami, zaostrijo zakonodajo in se s sosednjimi državami povežejo v boju proti »okoljskemu kriminalu«, ki ga pogosto vodijo organizirane kriminalne združbe. Resolucija poudarja tudi vlogo ozaveščanja o pomenu prostoživečih vrst in preprečevanju nezakonite trgovine. Slovenija in vse članice EU so resolucijo podprle.
Nizozemska vlada te dni organizira mednarodno konferenco (Save Wildlife: Act Now or Game Over) kot nadgradnjo preteklih konferenc v Londonu, Kasaneu in drugod. Prvi cilj konference je določiti nekaj ključnih mednarodnih zavez za boj proti nezakonitemu lovu in trgovini s prostoživečimi vrstami ter opredeliti konkretne aktivnosti.
Cites v Sloveniji
V Sloveniji za izvajanje konvencije Cites in predpisov EU, ki urejajo področje mednarodne trgovine z ogroženimi vrstami, deluje Medresorska delovna skupina za preprečevanje nezakonite trgovine z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami. Skupino sestavljajo nadzorne službe (policija, inšpekcija in carina) ter upravna organa (MOP in Arso). Slovenija je zaradi svoje prehodne lege med drugim zanimiva tudi za tihotapljenje prostoživečih vrst ter njihov vnos na območje EU.
V zadnjem letu je inšpektorat za okolje in prostor (IRSOP) uspešno izvedel akcijo nadzora trgovine z medvedjim mesom in trgovin z malimi živalmi v Sloveniji. Rjavi medved je zavarovana vrsta, mednarodna trgovina z živalmi, njihovimi deli ali izdelki iz njih pa je regulirana s konvencijo Cites in predpisi EU, saj je trgovanje z medvedjim mesom dovoljeno le izjemoma. Inšpektorji so opravili inšpekcijski pregled pri 16 zavezancih. Pravnim osebam so bila izdana štiri opozorila po zakonu o inšpekcijskem nadzoru za odpravo nepravilnosti, to je ureditvijo ustreznih evidenc o porabi medvedjega mesa, in dve opozorili po zakonu o prekrških, kjer zavezanca nista imela potrebnih vnaprej izdanih potrdil Arsa.
Cilj akcije nadzora trgovin z malimi živalmi pa je bil preveriti, ali so bivalne razmere živali v trgovinah v skladu z določili odredbe o bivalnih razmerah in oskrbi živali prostoživečih vrst v ujetništvu. Inšpektorji so v akciji preverjali tudi izvor živali, ki je moral biti izkazan z ustreznim dokumentom Citesa. Nadzor je bil letos izveden pri štirih zavezancih. V enem primeru je bil izrečen ukrep odprave nepravilnosti, ki je bil tudi realiziran.
Slovenska policija je v letu 2015 v sodelovanju s hrvaškimi kolegi obravnavala primer nezakonite trgovine z morskimi datlji. V Sloveniji je bilo zaseženih okoli 30 kilogramov teh zavarovanih školjk ter podanih 13 kazenskih ovadb proti 12 osebam, na Hrvaškem pa je bil dvema osebama odrejen pripor.
