Tiskane izdaje
Ljubljana − Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je več kot pet mesecev po tem, ko so skupaj s policijo in inšpektorji Finančne uprave RS zaradi suma nezakonite proizvodnje in prometa s zdravili za čebele izvedli hišno preiskavo pri podjetju Apis M&D, družbi za proizvodnjo čebelarskih izdelkov in strokovno svetovanje z Vrhnike, objavila poročilo z ugotovitvami omenjene racije.
V njej so izdelovalcu Marku Debevcu, ki je tudi sam čebelar, zasegli okoli sto litrov različnih insekticidov in drugih kemikalij, iz katerih so v podjetju izdelovali in prodajali neregistriran pripravek za zdravljenje varoze z učinkovinami brez deklaracije. Inšpektorji so pred preiskavo opravili navidezen nakup pripravkov za zatiranje varoje, njihova kemična analiza pa je pokazala, da vsebujejo alkaloid rotenon, katerega uporaba je v EU prepovedana, saj ga povezujejo s parkinsonovo boleznijo.
Prodajal pod pretvezo, da je naravno
Uprava za varno hrano je zdaj z omenjenim poročilom podrobneje razkrila, da je podjetnik iz Vrhnike več let čebelarjem na črno prodajal paličice za zdravljenje bolezni čebel pod pretvezo, da vsebujejo le naravne sestavine. V resnici pa so bile v njih nevarne kemikalije.
Palčke, ki jih je UVHVVR pridobila z navideznim nakupom, so bile analizirane v nacionalnem referenčnem laboratoriju, analiza pa je pokazala, da so bile v vzorcu kartonskih paličk ugotovljene aktivne snovi z insekticidnim učinkom amitraz, klorfenvinfos ter rotenon.
Analiza je pokazala, da so palčke vsebovale kar tri učinkovine, ki imajo insekticidno delovanje, registrirana zdravila za zdravljenje varoje pa lahko vsebujejo samo eno, in sicer amitraz. Izmed ugotovljenih snovi je samo amitraz farmakološko aktivna snov, ki je dovoljena za uporabo v preparatih za zdravljenje čebel, uporaba rotenona in klorfenvinfosa za namen zdravljenja v EU kot drugod po svetu pa ni dovoljena.
Podjetje Apis je zavajalo kupce, saj je bilo v priloženem navodilu navedeno, da gre za zdravilo na osnovi rastlinskega alkaloida, pripravljenega iz tropske rastline. Navodilo tako neposredno napeljuje kupca, da gre za naravno snov in posledično naravno − nekemično − zatiranje zajedavca, še navajajo na upravi.
Nadzor tudi pri 20 čebelarjih
Poseben nadzor z namenom ugotavljanja ostankov aktivnih in pomožnih substanc ter organskih spojin v vosku in medu so inšpektorji izvedli tudi pri čebelarjih, za katere so na podlagi podatkov o prejetih pošiljkah sumili, da so prejemali in uporabljali preparate podjetja APIS M&D.
Nadzor je doletel 20 čebelarjev, in sicer 4. in 5. avgusta. Odvzeli so jim 20 vzorcev medu in 21 vzorcev satja z medom.
V desetih vzorcih satja oziroma 48 odstotkih so ugotovili prisotnost ostankov aktivnih substanc (amitraz in/ali klorfenvinfos). V tistih vzorcih, kjer so zaznali prisotnost aktivnih učinkovin, so naknadno opravili tudi analizo medu iz satja, kjer so v 60 odstotkih oziroma šestih primerih ugotovili ostanke amitraza, a vrednosti niso presegale maksimalne vrednosti ostankov, ki so določene z evropsko uredbo.
V petih primerih oziroma 25 odstotkih vzorcev medu, ki je bil namenjen na trg, so prav tako zaznali prisotnost amitraza, vendar je bila tudi tu v vseh petih primerih ugotovljena vrednost pod mejno vrednostjo varnosti živila. V štirih od petih vzorcev medu, namenjenih na trg, v katerih so ugotovili amitraz, so dokazali tudi prisotnost aktivnih spojin v vosku.
Dolgoletna zloraba
Uprava je na podlagi opravljenih pregledov ugotovila, da čebelarji v velikem deležu uporabljajo neregistrirane preparate za zdravljenje varoje. Ostanke aktivnih učinkovin so ugotovili tako v medu kot v satju, vendar količine ostankov v medu ne predstavljajo tveganja za zdravje potrošnikov.
Po drugi strani pa izdelki medu s satjem, ki se pojavljajo na trgu, lahko predstavljajo tveganje za zdravje ljudi, saj bi ostanki klorfenvinfosa, aktivne učinkovine, ki se uporablja kot pesticid, iz satja lahko prešli tudi v telo, če bi posameznik zaužil nekaj tega satja skupaj z medom.
Inšpektorji so ugotovili, da je v zadnjih dveh letih vsaj četrtina čebelarjev v Čebelarstvu Debevec na Vrhniki kupila zdravila, ki so tam nastajala ilegalno in so vsebovala celo prepovedana fitofarmacevtska sredstva. Zanimivo je, da si čebelarji po spletu že vsaj deset let dopisujejo, kako uporabljajo palčke z Vrhnike, in drug drugega sprašujejo, kaj je v njih.
Zakaj se niso inšpektorji odzvali že prej? Dejstvo je namreč, da je Čebelarska zveza Slovenije s številnimi dopisi od leta 2002 dalje obveščala ministrstvo, naj zadevo preveri in legalizira, če ne gre za sporno sredstvo. Problematiko so po besedah Boštjana Noča preprosto hoteli urediti. Pa je bilo vse do letošnjega poletnega ukrepanja in sedanje objave poročila, ki na celotno slovensko čebelarstvo meče slabo luč, zaman. UKC Ljubljana: Med zaradi uporabe nedovoljenih kemikalij ni varen.
Med zaradi uporabe nedovoljenih kemikalij ni varen
Med čebelarjev, ki so za zdravljenje varoze uporabljali insekticida amitraz in rotenon ter pesticid klorfenvinfos, ni varen in ga je treba izločiti iz prometa, je danes v izjavi za javnost poudaril vodja Centra za zastrupitve UKC Ljubljana Miran Brvar. Opozoril je, da gre za strupene stvari, ki so za zdravje nevarne že v majhnih količinah.
Veterinarji so odkrili prisotnost treh učinkovin, ki predstavljajo tveganje za zdravje − dovoljenega insekticida amitraz, prepovedanega pesticida klorfenvinfos in prav tako prepovedanega insekticida rotenon.
Kot je pojasnil Brvar, je rotenon ekstrakt tropske rastline, je strupen, zavre celično dihanje in povzroči nastanek prostih kisikovih radikalov, kar kvari predvsem možganske celice, povzroči prezgodnjo demenco, okorelost in tresenje. »Gre za bolezen, ki je podobna parkinsonovi bolezni. Zato je insekticid prepovedan,« je dejal.
Hormonski motilci
Klorfenvinfos in amitraz sta medtem najverjetneje hormonska motilca, ki že v majhnih koncentracijah motita razvoj otrok, povzročita prezgodnjo puberteto, neplodnost, feminizacijo moških in prezgodnje pojave rakov, predvsem tistih, ki so hormonsko odvisni (npr. raka dojke in prostate).
»Rotenon in klorfenvinfos sta že 20 let prepovedana. Gre za strupene snovi, ki jih v hrani ne sme biti. Med čebelarjev, ki so uporabljali te kemikalije, ni varno živilo in ga je treba odstraniti s trga,« je bil jasen Brvar.
Mejne koncentracije, ki se omenjajo, so po njegovih besedah arbitrarno določene in dogovorjene med politiko, stroko in raznimi lobiji, npr. prehrambno industrijo, je še dejal in dodal: »Tudi če je koncentracija teh kemikalij pod mejno vrednostjo, to ne pomeni, da je hrana varna. Treba je namreč upoštevati cel koktejl kemikalij, saj se učinki verjetno seštevajo.«
