Tiskane izdaje
Prvega aprila je začel veljati zakon o dajatvah za motorna vozila, ki uvaja dajatev na odjavljeno vozilo. Plačati jo bodo morali lastniki vozil, ki v enem letu po odjavi vozila iz prometa tega ne bodo ponovno registrirali, prodali ali predali v razgradnjo pooblaščenim izvajalcem. »Namen ukrepa je, da bodo lastniki sami poskrbeli za odjavljena vozila in da ta ne bodo končala na divjih odlagališčih v naravi, parkiriščih v mestih in drugje ter tako dodatno onesnaževala in kazila okolja. Pooblaščeni izvajalci bodo namreč ob razgradnji poskrbeli tudi za nevarne snovi in materiale, ki obremenjujejo okolje. Cilj uvedbe tega ukrepa ni plačevanje dajatve na odjavljeno vozilo, temveč da bi lastniki kar se da hitro poskrbeli za odjavljeno vozilo,« pojasnjujejo na ministrstvu za infrastrukturo.
Dajatev na odjavljeno vozilo bodo plačali lastniki, katerih vozilo je registrirano za prevoz največ devetih oseb skupaj z voznikom, lastniki vozil za prevoz blaga z največjo dovoljeno maso 3,5 tone in lastniki trikolesnih vozil. Lastniki, ki so 1. aprila letos odjavili vozilo iz prometa, bodo postali zavezanci za plačilo te dajatve 1. aprila 2019 in jo bodo plačevali do deset let. Dajatve ne bo treba plačati tistim, ki bodo vozilo predali v razgradnjo, ga znova registrirali ali dokazali, da je bilo ukradeno. Prav tako je ne bodo plačali tisti, ki bodo vozilo prodali, v Sloveniji ali v tujini. Dajatve so oproščena tudi vozila s statusom starodobnika. »Menim, da je dajatev za lastnika odjavljenega vozila, ki ga ne namerava ponovno registrirati ali predati v razgradnjo, občutno prenizka,« pravi Damjan Balabanič iz Ekomobila.
Prvega aprila je začel veljati zakon o dajatvah za motorna vozila, ki uvaja dajatev na odjavljeno vozilo. Foto: Tadej Regent/Delo
Nastane jih 30.000,
»Glede na število novih registriranih vozil in po ocenah naj bi na leto v Sloveniji nastalo najmanj 30.000 izrabljenih vozil. Na način, prijazen do okolja, pa se jih razgradi le približno 6000,« pravijo v Ekomobilu, ki na 56 zbirnih mestih brezplačno zbira in odvaža izrabljena motorna vozila. Povprečno tako vozilo vsebuje več kot 30 kilogramov nevarnih snovi, od svinca, živega srebra, kadmija, šestvalentnega kroma, PCB, olj, goriva do tekočine proti zmrzali, zavorne tekočine in akomulatorja, zaradi katerih ga uvrščamo med nevarne odpadke. Zaradi izrabljenih motornih vozil vsako leto v Evropski uniji nastane kakšnih 8 milijonov ton odpadkov, ki morajo biti pravilno obdelani.
Slabo izkoriščene zmogljivosti za razgradnjo
Na leto v sklopu skupne sheme razgradijo manj kot 3500 vozil. Lani so jih tako zbrali in razgradili 3416, predlanskim 3096, leta 2015 še manj, 2481, leto prej 2473, leta 2013 še 2486, leta 2012 pa 2042. »Treba pa je poudariti, da je ministrstvo za okolje in prostor omogočilo vzporedni sistem razgradnje izrabljenih vozil, saj je nekaterim podjetjem dopustilo razgradnjo zunaj skupnega načrta, brez pooblastil proizvajalcev. Ta podjetja oziroma samostojni obrati zberejo in obdelajo še približno 4000 vozil,« pravijo v Ekomobilu.
Zmogljivost vseh treh obratov, vključenih v skupno shemo Ekomobila, to so Avtotransporti Kastelec, Karbon in Saubermacher Slovenija, je dovolj velika za potrebe celotne Slovenije. Obrat Avtotransportov Kastelec v Grosuplju ima, denimo, sodobno, linijsko razgradnjo z letno zmogljivostjo 16.000 vozil, lani pa so jih tam razgradili samo dva tisoč.
Kot pravi Damjan Balabanič iz Ekomobila, so glavni razlogi za tako skromen zajem izrabljenih vozil to, da jih veliko razgradijo nezakonito zaradi pridobivanja ekonomsko zanimivih sestavnih delov, da več rabljenih vozil, še preden dosežejo konec uporabne dobe, izvozijo in da izrabljena vozila lastniki v posameznih primerih še vedno raje zapustijo, namesto da bi jih razgradili, kot velevajo predpisi. »Neurejene razmere pri ravnanju z izrabljenimi vozili povzročajo poleg velike ekonomske tudi okoljsko škodo, saj materiale, ki niso tržno zanimivi, zavržejo. Mislim na nevarne odpadke, različne plastične dele, tekstil, kovine in drugo. Ker se v sistem ravnanja z izrabljenimi vozili ne zajamejo vsa izrabljena vozila, ki naj bi nastala v enem letu, je po ocenah gospodarske škode vsako leto najmanj 4,4 milijona evrov, saj gre za veliko izgubo materialov,« meni Balabanič.
Razgradnja je brezplačna
Po veljavni zakonodaji zadnji lastnik vozilo lahko brezplačno odda v razgradnjo. Ob oddaji vozila pridobi potrdilo o uničenju vozila, ki je veljavno v celotni EU. S tem potrdilom vozilo na upravni enoti odjavi iz prometa. Prav tako s potrdilom o uničenju lahko na Dars odda zahtevek za nadomestno vinjeto ali izplačilo deleža vrednosti vinjete glede na veljavnost. V primeru, da je bilo vozilo, oddano v razgradnjo, še registrirano, lastnik ob vrnitvi registrskih tablic dobi še povračilo neizkoriščenega dela dajatve za uporabo cest, z zavarovalnico pa se dogovori za vračilo dela avtomobilskega zavarovanja. Na vsa ta izplačila je sicer treba počakati, takoj pa se plača odjava iz prometa.
Vrednega je malo
Približno pet odstotkov vozila, ki ga razgradijo v Ekomobilu, konča na odlagališču, 95 odstotkov surovin pa se ponovno uporabi, reciklira in predela. Za ponovno uporabo, kot rezervni nadomestni deli, je glede na težo primernih približno 20 odstotkov vozila. Vozila predelujejo različna slovenska podjetja, ki imajo dovoljenje za predelavo odpadkov.
