Avtomobilska supersila se boji prepovedi vožnje dizelskih vozil

Zvezno upravno sodišče je odločitev prestavilo na prihodnji torek.
Objavljeno
22. februar 2018 20.26
Barbara Kramžar, Berlin, G. B.
Barbara Kramžar, Berlin, G. B.

Berlin – Vozniki dizelskih vozil, ki so se že v četrtek bali dovoljenja mestom za prepovedi dušikovega oksida, lahko še malo »zadihajo«, saj je zvezno upravno sodišče v Leipzigu odločitev o tem prestavilo na prihodnji teden.

Leipziški sodniki razsojajo o pritožbah dežel Severno Porenje-Vestfalija in Baden-Württemberg na odločitev sodišč v Düsseldorfu in Stuttgartu, ki so po tožbah okoljevarstvene organizacije Deutsche Umwelthilfe (DUH) dovolila lokalne prepovedi vožnje dizelskih vozil. Pri DUH tožijo še kakšnih dvajset občin, na zveznem upravnem sodišču pa gre za vprašanje, ali lahko mesta in občine sami prepovedujejo vožnje ali pa je za to pristojna zvezna zakonodaja.

Leipziški sodniki se hočejo o tem še »temeljito posvetovati«, svojo razsodbo pa napovedujejo za 27. februar opoldne. Še vedno obstaja možnost, da bodo prihodnji torek za pomoč pri vprašanju, kdo je pristojen za prepovedi, zaprosili evropsko sodišče, saj bi po navedbah odvetnikov dežel Severno Porenje-Vestfalija in Baden-Württemberg dovoljenje lokalnim skupnostim za prepovedi prineslo težko nadzorljiv položaj. V več kot 60 nemških občinah in mestih, med njimi v Stuttgartu, Münchnu, Kölnu in Hamburgu, so koncentracije dušikovega oksida zelo pogosto višje od dovoljenih, za 60 odstotkov takšnega onesnaževanja zraka pa naj bi bila kriva dizelska vozila; a voditelji vpletenih nemških dežel, med njimi tudi zeleni ministrski predsednik avtomobilske velesile Baden-Württemberg, menijo, da so za takšne odločitve pristojne zvezne oblasti.

Nepremišljenost pri okoljevarstvenih vprašanjih

Nemški vladi so doslej očitali počasnost pri ukrepanju, zdaj pa z razmišljanjem o zastonjskem javnem prometu za izboljšanje kakovosti zraka prehiteva samo sebe. S tožbo namreč grozijo tudi iz Bruslja, zato so nemška ministrica za okolje Barbara Hendricks, minister za promet Christian Schmidt in šef kabineta izvršne kanclerke Peter Altmaier evropskemu komisarju za okolje pisali tudi o morebitnem zastonjskem javnem prometu na najbolj onesnaženih območjih, da bi tako zmanjšali število zasebnih avtomobilov v prometu. Če se bodo odločili za zastonjske avtobuse in vlake, bodo ta ukrep najprej preizkusili v Bonnu, Essnu, Herrenbergu, Reutlingnu in Mannheimu.

Številni strokovnjaki pa tudi to zamisel obsojajo kot dokaz nepremišljenosti nemške vlade pri okoljevarstvenih vprašanjih. Po prepričanju enih bi zastonjske vožnje z javnimi prometnimi sredstvi prinesle milijardno proračunsko luknjo, ki bi jo morali zapolniti davkoplačevalci, drugi opozarjajo, da je javni promet v številnih nemških mestih že zdaj zelo preobremenjen in bi ga dovoljenje za zastonjske prevoze zlomilo, rezultat pa bi bil prometni kaos. Nemci še dobro pomnijo nekatere druge okoljevarstvene ukrepe sedanje in prejšnjih vlad, med njimi izstop iz jedrske energije in državno subvencioniran prestop na obnovljive energetske vire. Oba sta kriva, da zdaj plačujejo eno najvišjih cen električne energije v Evropi in so se hkrati prisiljeni opirati na premog, ki tudi vse bolj onesnažuje njihovo ozračje.

Posledice prepovedi tudi za proizvodnjo


A se vlada zdaj boji tudi za gospodarstvo in obrtništvo, ki se zaradi nižjih cen in drugih prednosti dizelskih motorjev nesorazmerno naslanjata na takšne kombije in tovornjake, zato bi lahko bile posledice morebitnih prepovedi resne tudi za preskrbo in proizvodnjo. Pod pritiskom pa je seveda tudi vsa avtomobilska industrija, saj se nemške avtomobilske družbe tako zelo opirajo na dizel, da so v preteklosti vodile tako pri goljufanju z merjenjem izpuhov kot pri dvomljivih poskusih prepričevanja o njegovi neškodljivosti s spornimi testi na opicah. Res so goljufali tudi številni drugi proizvajalci, a so nemški kljub temu vodili v »domiselnosti«. V veliko pomoč vsaj doslej ni bila niti država. Poznavalci opozarjajo, da mnogi od lastnikov starejših dizelskih motorjev, ki so upravičeni do premij pri nakupu novih do okolja prijaznejših avtomobilov, te uporabljajo za nakup novih dizelskih avtomobilov. V tem je najbrž tudi največji problem s sedanjimi visokimi koncentracijami dušikovega oksida v številnih nemških mestih.

Kot je v časopisu Die Welt navajal župan Mainza Michael Ebling, bi njegovo mesto skupaj z Wiesbadnom in Frankfurtom z veseljem nakupilo avtobuse na vodikov pogon, a jim jih noben nemški proizvajalec ne more zagotoviti pred koncem leta 2019. »Če bo šlo tako naprej, bodo v nemških mestih kmalu vozili kitajski avtobusi,« se je pritožil. »To bo budnica, ki si je nemška avtomobilska industrija zagotovo ne želi.« V Londonu že vozijo prvi električni črni taksiji kitajskega proizvajalca Geely, res pa se pri tem podjetju po navedbah agencije Reuters zanimajo za proizvodnjo baterij nemškega Daimlerja. Pri nemškem avtomobilskem velikanu so se tudi z ameriškim Teslo že pomerili v tekmi za najboljši tovornjak na električni pogon.