Avtomobilsko mesto gre v elektrifikacijo prometa

Razvoj posameznika je odvisen tudi od razvitosti lokalne skupnosti, kjer se začne trajnostni razvoj.

Objavljeno
17. oktober 2017 21.46
Borut Tavčar
Borut Tavčar

Ljubljana – »Že 22 let delamo, pa smo še vedno na poti. Združujemo finančne koristi in učinkovito uporabo energije,« pravi Hans Wolf Zirkwitz, direktor urada za varstvo okolja v Stuttgartu, o mestu, kjer domujejo industrijski velikani Mercedes, Porsche in Bosch. Čist zrak je ena od prioritet.

Na posvetu Umanotere Napredne občine Slovenije je Hans Wolf Zirkwitz predstavil ukrepe, ki jih v Stuttgartu izvajajo od leta 1997, ko so sprejeli prvi okoljski program. Pozneje je nastal še energetski koncept z vizijo do leta 2050, ko naj bi Stuttgart postal podnebno nevtralno mesto.

Lokalne skupnosti imajo pomembno vlogo, saj so odgovorne za vodovode in kanalizacijo, imajo neposreden vpliv na občinske stavbe, med njimi vrtce in šole, načrtujejo nove soseske in promet, veliko jih ima v lasti tudi dobavitelje energije, predvsem toplote.

Velika mesta in povezave med njimi so polne pločevine. Foto Borut Tavčar/Delo

V Stuttgartu imate velike težave s kakovostjo zraka.

Imate prav. V Nemčiji imamo veliko razprav o tem, v 60 mestih so emisije dušikovih oksidov in delci previsoke. Na zvezni in državni ravni ter v mestih je veliko aktivnosti, da bi te emisije zmanjšali.

Imate pa ogromno avtomobilsko industrijo. Kako gre to skupaj?

Upravljanje za čist zrak je odgovornost zvezne ravni, mesto je le del te strategije. To je smiselno, ker težave ni mogoče rešiti lokalno. Obstajajo močne povezave z regijo, denimo javni prevoz. Na lokalni ravni pa načrtujemo razvoj mesta, imamo tudi mestno floto vozil in mestne avtobuse.

V Stuttgartu smo tako sprejeli lastna merila za trajnostno mobilnost. Naši službeni avtomobili so električni, načrtujemo pa tudi nabavo električnih avtobusov za proge, kjer je to mogoče. Imamo enega najboljših javnih prevozov, tudi metro, ki ga uporabljam vsak dan. Gradimo še več kolesarskih stez. Stuttgart je obkrožen z gorami. Na obrobje mesta je zelo težko priti s kolesom. Ena od rešitev so električna kolesa in javni prevoz in to zelo spodbujamo.

Stuttgart je dejansko precej razgibano mesto. Foto Borut Tavčar/Delo

Boste v mestu omejili območja za avtomobile?

To je bolj odvisno od zvezne ravni. Zdaj razmišljajo, da bi leta 2020 uvedli prepoved vstopa v mesto za dizelske avtomobile, ki imajo motor starejši od euro 6. Lokalno to na prostovoljni ravni že delamo pozimi, ko ugotovimo, da so vsebnosti onesnaževal v zraku previsoke. Ljudi pozovemo, naj uporabijo tramvaj, metro, naj gredo v službo pozneje, ne ravno v konici. Res pa je, da smo to poskušali izvajati dve leti, odzvali so se le trije ali štirje odstotki voznikov avtomobilov. Čeprav so takrat cene vozovnic javnega prometa zgolj polovične.

Promet poteka pod središčem mesta. Foto Borut Tavčar/Delo

Kako z načrtovanjem mesta umirjate promet?

Mesta ne zapiramo za avtomobile, uvajamo nove kolesarske steze. Ko pa načrtujemo nove soseske, vedno predvidimo, kaj bo to pomenilo za promet. Več četrti je že brez avtomobilov, več je električnih avtomobilov v souporabi. Zelo pomembno je, da je infrastruktura za novo mobilnost načrtovana in postavljena hkrati s sosesko. Mercedes je uvedel sistem car2go s 300 postajami za električne avtomobile v souporabi.

Kako se avtomobilska industrija odziva na te spremembe?

Vse se je začelo v zvezi z dizelskim škandalom. Treba pa je vedeti, da nadomestitev motorja z notranjim izgorevanjem z električnim motorjem zahteva spremembo celotnega proizvodnega sistema in večine nabavne verige. Postopek je popolnoma drugačen, deli so drugi, vseh delov je tudi manj, proizvajalci teh delov so drugi. Vrednostna veriga pri električnih avtomobilih je, kot pravijo, precej krajša, to pomeni, da je potrebnih manj zaposlenih. Predvsem je pomembno za mesto, a ne le za nas, za celotno Nemčijo. To bo še velik izziv.

Prihodnost je električna. Foto Borut Tavčar/Delo

 Kaj bolj onesnažuje zrak, promet ali ogrevanje?

Promet izpusti 70 odstotkov dušikovih oksidov in od 40 do 50 odstotkov delcev. Drugo večinoma pride iz ogrevanja.

V Stuttgartu imate sistem za financiranje projektov za varčevanje z energijo, spodbujate tudi izrabo obnovljivih virov energije.

Veliko denarja vlagamo v prenove in nove stavbe. Podatki so zelo različni, a na leto v stavbe vložimo od 700 do 800 milijonov evrov. Od tega je deset odstotkov denarja namenjenih ukrepom učinkovite rabe energije. A to je le del našega sistema upravljanja energije. Uvedli smo nov standard za nove stavbe, denimo nove vrtce, njihova energijska učinkovitost mora biti za 30 odstotkov boljša kot določa zvezni standard.

V gospodinjstva ne investirate?

Ne investiramo, spodbujamo. Imamo poseben sklad za podporo energetskih prenov gospodinjstev, vsako leto za to namenimo 2,4 milijona evrov. Subvencijo dobijo gospodinjstva, ki izolirajo hišo, namestijo nov, energetsko učinkovit ogrevalni sistem in podobno.

Imate lastne energetske družbe?

Imamo energetsko agencijo, ki svetuje gospodinjstvom, a imamo tudi lastnega dobavitelja elektrike. Pred 20 leti je mesto prodalo svojo družbo energetski družbi ENBW, pred petimi leti smo jo odkupili. Če želite doseči nekatere cilje, je dobro imeti lastnega dobavitelja energije.

Načrtovalci sosesk morajo zdaj razmišljati širše. Foto Borut Tavčar/Delo

Ta pomaga tudi pri razvoju infrastrukture.

Zdaj presojamo, koliko bi nas stalo, če bi se odločili, da bi odkupili še daljinsko ogrevanje. Razmišljamo tudi o nakupu energetskih virov. Naš dobavitelj elektrike že gradi bolj razpršeno energetiko.

Kaj je najboljša pot za podnebno nevtralnost? Mogoče geotermalna energija, ki ste jo omenili?

Geotermalna energija bi lahko bila odgovor, a to je zelo omejen vir. Če projekt vpliva na mineralno vodo, ne more dobiti soglasja. Biomasa je težavna zaradi delcev. Bolj bomo spodbujali postavitve sončnih elektrarn. Z vetrnicami smo poskusili, a ni šlo najbolje, predvsem zaradi zahtev ohranjanja narave. Stuttgart ne more biti energetsko avtonomen, za to bo treba poskrbeti regijsko. Vlagati bo treba še v nove tehnologije za usmerjanje in shranjevanje energije, denimo s proizvodnjo vodika ali metana.

Tudi po muzejski zbirki se vidi spremembe, dogaja se ena večjih. Foto Borut Tavčar/Delo

V Nemčiji velja, da je treba najprej zmanjšati porabo, nato pa preostanek energije zagotoviti večinoma iz obnovljivih virov energije. To označujemo s 50, 80 in 90. Učinkovitost porabe energije je treba povečati za 50 odstotkov, 80 odstotkov preostanka energije mora biti iz obnovljivih virov, emisije pa moramo zmanjšati za 90 odstotkov.

Časa res ne moremo izgubljati.

Govorimo o poplavah, spremembah režimov dežja in vetrov, s tem je povezanih veliko stroškov. Črni gozd, kamor hodimo smučat, čez 30 let ne bo imel snega. Spremeniti bo treba turizem, kmetijstvo in še marsikaj. Pri tem je pomembno, da za novo hišo pričakujemo, da je 30 let ne bo treba spreminjati. Gradimo za prihodnja desetletja, zato ni vseeno, kako gradimo. Vsi moramo prevzeti odgovornost, mestne uprave pa moramo podpirati in povezati ljudi, graditi zaupanje.

Sistem souporabe brez postaj, avti so povsod. Foto Borut Tavčar/Delo