Bayer prodaja svoja semena, da pride do Monsanta

Bayer kupuje Monsanto, nasprotniki temu pravijo peklenska združitev.

Objavljeno
17. oktober 2017 13.39
Borut Tavčar, Barbara Kramžar, Berlin
Borut Tavčar, Barbara Kramžar, Berlin

Ljubljana – Medtem ko poteka več pobud za prepoved glifosata, sestavine Monsantovega zdaj že zloglasnega pesticida roundupa, se agrokemične korporacije prerazporejajo. Bayer hoče kupiti Monsanto, zato del proizvodnje prodaja korporaciji BASF.

Bayer je konec prejšnjega tedna napovedal, da bo prodal svojo divizijo, ki se ukvarja s semeni in herbicidi, za 5,9 milijarde evrov (sedem milijard dolarjev) drugi nemški korporaciji BASF. To naj bi mu omogočilo soglasje regulatorjev, ki se ukvarjajo s konkurenco, za prevzem Monsanta oziroma njegove proizvodnje v Creve Coeur v ameriškem Misuriju.

BASF je ob tem tretji največji proizvajalec kemikalij za kmetijstvo, vendar se je do zdaj izogibal patentiranja in lastništva gensko spremenjenih semen, namesto tega se je raje usmeril v raziskave lastnosti rastlin, denimo večjo odpornost na sušo. To znanje je prodajal kot licence razvijalcem novih semen.

Poglobljena preiskava posla

Najprej je Bayer ponudil v prodajo za 2,5 milijarde dolarjev premoženja, vendar je evropska komisija avgusta ugotovila, da to ni dovolj, in začela poglobljeno preiskavo posla. Bayer mora tako prodati pravice in proizvodnjo semen z znamko LibertyLink, poleg tega vso proizvodnjo herbicida liberty, ki tekmuje z Monsantovim roundupom (ta vsebuje zloglasni glifosat) in semeni, odpornimi na roundup. Lani je Bayer s to proizvodnjo zaslužil 1,3 milijarde evrov. Semena LibertyLink uporabljajo pridelovalci soje, bombaža in oljne repice, zlasti nekdanji uporabniki semen, odpornih do Roundupa. V Severni Ameriki se povečuje število plevelov, ki so odporni na glifosat.

Tudi v nakup Libertyja

Na vprašanje, zakaj so se odločili za posel, ki jih uvršča na za vse okoljevarstvenike črni seznam proizvajalcev gensko spremenjenih rastlin in pesticidov, so za Delo iz BASF odgovorili, da bodo prevzeli Bayerjevo globalno glufosinat-amonijakovo neselektivno herbicidno proizvodnjo, ki se trži pod blagovnima znamkama Liberty (pri uporabi genskih sprememb v bombažu, repici, koruzi, soji) in Basta (brez uporabe genskih sprememb pri poljščinah in sadju), in proizvodnjo semen za ključne vrste poljščin na izbranih trgih, kar so gensko spremenjena semena oljne repice v Severni Ameriki pod blagovno znamko InVigor, ki uporablja tehnologijo LibertyLink, gensko nespremenjena semena oljne repice pretežno za evropski trg, gensko spremenjeno proizvodnjo semen bombaža v ZDA, Mehiki in Braziliji in gensko nespremenjena semena bombaža v Evropi (predvsem v Grčiji in Turčiji), prav tako semena soje v Ameriki.

»Prevzem vključuje tudi temeljne raziskave družbe Bayer za omenjene pridelke (repica, bombaž, soja), sposobnost razmnoževanja in osnovne patente za tehnologijo LibertyLink,« pravijo v BASF. Prevzem ima pogoj, Bayerjeva ponudba za prevzem Monsanta mora uspeti. Tudi prodajo Bayerja BASF morajo odobriti pristojni organi v EU, ZDA, Kanadi in Braziliji. Prevzem naj bi bil izveden v prvem četrtletju leta 2018.

»Prevzem enote za proizvodnjo herbicidov, proizvodnjo semen in s tem področjem povezane raziskovalne in razvojne aktivnosti predstavljajo odlično priložnost na ključnih trgih. Prav tako gre za primerno in kompatibilno enoto, ki dobro dopolnjuje obstoječ in dobro uveljavljen portfelj kmetijskih rešitev BASF, ki temelji na varovanju rastlin in biotehnoloških dejavnostih.« Prevzem tako omogoča proizvodnjo semen in neselektivnih herbicidov v lastni enoti.

V Umanoteri, ki se je vključila v nasprotovanje prostotrgovinskim sporazumom in tudi v nasprotovanje uvajanju gensko spremenjenih organizmov, teh poslov še niso temeljiteje preučili. Anamarija Slabe, direktorica Inštituta za trajnostni razvoj, pa je povedala, da so ministrstvu za kmetijstvo ravno poslali zahtevo, da zavrne predlog za podaljšanje uporabe glifosata v Evropi.

Prerazporejanje poslov med agrokemičnimi korporacijami pa vidi le kot povečanje njihove moči v primerjavi z državami. »Bolj ko se korporacije krepijo, manj vpliva imajo države in državljani. Nič več ni pomembno, katera korporacija ima kaj, gre le za vpliv, delničarji so povsod isti,« pravi Anamarija Slabe.

»Mejnik za Bayer in nove perspektive za BASF«

Odločitev kemijsko-farmacevtskega koncerna Bayer za prodajo dela proizvodnje škropiv in semen družbi BASF nemški analitiki ocenjujejo z mejnikom za Bayer in novimi perspektivami za BASF. Po pisanju časopisa Handelsblatt se podjetje iz Ludwigshafna z nakupom vključuje v tekmo za konsolidacijo agrokemične industrije, čeprav se slabih šest milijard evrov vredni prevzem ne more meriti z nekaterimi prejšnjimi v panogi.

Že Bayerjev prevzem ameriškega Monsanta je vreden 57 milijard dolarjev in posel z BASF bo velikanu iz Leverkusna vsaj malo olajšal finančno breme, še pomembnejša pa bo pomoč pri premagovanju pomislekov ameriških, evropskih in drugih regulatorjev. BASF z nakupom nakazuje odločenost ostati v igri, ki jo sicer vodijo Bayer-Monsanto, Chemchina-Syngenta in Dow-Dupont, verjamejo v nemškem časopisu, čeprav cene, ki jo plačuje za to, ne ocenjujejo za nizko, saj je bilo jasno, da bo moral Bayer ukrepati proti očitkom o ustvarjanju kartela.

Tako posel med Bayerjem in BASF ocenjujejo tudi borze: ob naznanitvi je delnicam prvega podjetja narasla vrednost, drugemu pa malo padla. V BASF so kljub vsemu prepričani, da se bo nakup več kot izplačal zaradi »visoko privlačnih« vlaganj v proizvodnjo soje, bombaža in nekaterih drugih rastlin.