Bo Eko sklad bolj ali še manj učinkovit?

O notranji organizaciji sklada: prijatelji višje, sposobni nižje.

Tue, 29.03.2016, 20:00

Ljubljana – Za nekaj zaposlenih na Eko skladu je nov pravilnik nestrokoven in potrjuje neustrezno stanje iz preteklosti in preveč vodij. Direktor Hinko Šolinc pravi, da nov pravilnik upošteva vse predpise in da bo nova organizacija povečala učinkovitost dela.

»Nekaj ljudi se obnaša, kot bi bili absolutni lastniki javnega sklada, povrhu še popolnoma neodgovorni lastniki,« piše Borut Šturm, svetovalec direktorja Eko sklada in nekdanji kandidat za direktorja sklada. Pojasnjuje, da standarda za sisteme vodenja med glavnimi načeli poudarjata delovne oziroma poslovne procese. Sklad ima pri tem le tri »izdelke«, posojila občanom in pravnim osebam ter povračila občanom, za te izdelke pa potekajo le trije glavni procesi, vsi drugi naj bi služili tem trem, sicer so namenjeni sami sebi.

»Torej so upravičeni le trije vodje. Že zdaj se na kolegiju zbere pet vodij, med njimi pa le dva vodita glavne procese,« pravi Šturm in dodaja, da zato razpravljajo o obliki, ne o vsebini. Z novim pravilnikom pa bo nepotrebnih sektorjev še več.

Prijatelji višje, sposobni nižje

Pravilnik potrjuje stanje iz preteklosti, ne prinaša spremembe. Sodelavci, ki so eno ali dve stopnji previsoko, bodo tako še nagrajeni, drugi, ki bi morali po merilih že napredovati, pa bodo obstali. Šturm je v pismu navedel zahtevo, da se Eko sklad preoblikuje na podlagi delovnih procesov, ki strankam ponujajo konkretno storitev, po načelih standarda ISO 9001, ne na osnovi obstoječega stanja, zvez in poznanstev, osebnih uzurpacij javne ustanove in korupcije. Položaje naj ob tem zasedejo najboljši, zlasti na osnovi referenc, opravljenega dela, predlogov za izboljšave in osebne pokončnosti, ne prijateljstva.

V predlogu pravilnika o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest Eko sklada je sistematiziranih 53 delovnih mest, to pomeni nekaj ljudi več, kot jih je zdaj na skladu. Direktor Hinko Šolinc pravi, da bodo novi sodelavci razporejeni v »glavne delovne procese«, kot jim pravi Šturm, kar je s kadrovskim načrtom za Eko sklad potrdila tudi vlada.

Na ministrstvu za okolje in prostor, iz katerega prihaja tudi predsednica nadzornega sveta Eko sklada Tanja Bolte, so prejeli predlog pravilnika in v vednost dobili tudi eno pripombo. »Pravilnik naj bi obravnaval nadzorni svet Eko sklada na naslednji seji, predvidoma 1. aprila. Po tej seji bomo lahko povedali kaj več,« so na vprašanje, kaj menijo o pravilniku odgovorili na MOP. Z ministrstva za infrastrukturo, kamor sodi resor učinkovite rabe energije, odgovora nismo dobili.

Pomembno, da ni luknje

Šolinc, ki kot direktor sprejme pravilnik, pravi, da dokument upošteva zakon o javnih skladih, kolektivne pogodbe in vse druge predpise, upoštevali so tudi mnenje sindikata. »Pravilnik je skladen tudi s poslovno politiko sklada, ki jo bodo nadzorniki obravnavali na isti seji in skladen z namenom delovanja sklada. Pomagalo bi, če bi gospod prebral zakon o varstvu okolja, ki je podlaga za delovanje Eko sklada,« Šolinc odgovarja Šturmu.

Kot dodaja, kolegij pri direktorju ni formaliziran v nobenem dokumentu, skratka, kolegija mu sploh ne bi bilo treba organizirati. Vendar na kolegiju sedijo vodje vseh sektorjev. »Če vodje sektorjev niso povezani z vsebino dela, potem ne vem, kdo je,« pravi Šolinc. Eko sklad ima sicer veliko nalog, razdeliti mora tudi veliko denarja. »Pomembno je, da nimamo luknje v financiranju, da je kontinuiteta dela,« pravi Šolinc, ki je zadovoljen, da letos luknje ne bo.

Razdelili bodo za več kot 30 milijonov evrov subvencij iz prispevka za učinkovito rabo energije, iz podnebnega sklada bo prišlo še 9,4 milijona evrov. Dodatno bodo razpisali še za 30 milijonov evrov posojil.

Prijavi sovražni govor