Bo odpadna embalaža povečala javni dolg?

Na trg pride 390.000 ton embalaže, predelava pa je plačana le za 190.000 ton, zato nastajajo kupi odpadne embalaže.
Objavljeno
27. marec 2014 17.22
Borut Tavčar, gospodarstvo
Borut Tavčar, gospodarstvo
Ljubljana – Družbe za ravnanje z odpadno embalažo, komunalna podjetja in celo inšpektorji za okolje že štiri leta opozarjajo, da je sistem zbiranja odpadne embalaže v razsulu. Kljub temu ministrstvo za kmetijstvo in okolje ne spremeni uredbe o embalaži.

Oživitev razprave o sistemu ravnanja z odpadno embalažo je spodbudil Interseroh, ki mu je inšpektorat za kmetijstvo in okolje izdal odločbo, da mora do konca marca prevzeti dobrih 3000 ton odpadne embalaže, uskladiščene pri komunalah konec preteklega leta. Interseroh se je pritožil, poleg tega pa vložil kazensko ovadbo zoper neznanega storilca, ki je pripravil in izdal inšpekcijsko odločbo. Ta tudi po mnenju nekaterih inšpektorjev nima pravne podlage, povrhu pa še inšpektorji opozarjajo na nered, ki traja že štiri leta. Glavni vzrok za neurejen sistem je to, da ministrstvo za kmetijstvo in okolje po uredbi o embalaži in odpadni embalaži menda ne more izdati upravne odločbe o deležih embalaže, ki jih morajo prevzeti posamezne družbe za ravnanje z embalažo, težava pa je tudi to, da na trg pride dvakrat več embalaže, kot proizvajalci in uvozniki plačajo embalažnin za ravnanje z njo. Tako v Interserohu trdijo, da vsako leto odpeljejo več odpadne embalaže, kot bi jo morali, skupaj pa to znese več kot 20.000 ton oziroma tri milijone evrov nepotrebnih stroškov. Za ta znesek bo verjetno ALBA Group, katere del je Interseroh, tudi tožila Slovenijo.

»Ne moremo v celoti podati odgovora, ker podatkov o količinah embalaže, dane na trg, ne zbiramo na ožjem MKO, ampak na Carinski upravi RS (plačilo okoljske dajatve – zavezanci, ki dajo na trg več kot 15 ton embalaže na leto) in na Agenciji RS za okolje (zavezanci, ki dajo na trg od pet do 15 ton embalaže na leto),« na vprašanje o embalažni razliki odgovarjajo na MKO. Zavračajo tudi trditev Interseroha, da uredba o embalaži nima pravne podlage. »Vaše tolmačenje ugotovitev upravnega sodišča je nepravilno. Uredba o embalaži ima pravno podlago v zakonu o varstvu okolja,« še pravijo na MKO.

S 15 na eno tono

Na očitke, da se težave ponavljajo že štiri leta, MKO pa ni naredilo nič za njihovo rešitev, na MKO odgovarjajo, da je »sprememba uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo uvrščena v program dela vlade za letos, in sicer zato, da se čim bolj odpravijo nepravilnosti oziroma izboljša delovanje na področju ravnanja z odpadki«. Zagotavljajo, da ne pripravljajo niti terena za javno monopolno službo. »Načelo razširjene odgovornosti proizvajalcev je eno od bistvenih načel politike EU glede ravnanja z odpadki. Ministrstvo ne namerava spremeniti sistema razširjene odgovornosti na področju ravnanja z odpadno embalažo, niti določiti to ravnanje kot obvezno gospodarsko javno službo. Ministrstvo namerava na področju embalaže in odpadne embalaže vzpostaviti sistem, ki bo ustrezal zahtevam tistih direktiv EU, ki že vsebujejo razširjeno odgovornost proizvajalcev, pri tem pa bodo upoštevane najboljše prakse drugih držav članic na področju odpadne embalaže. Eden od ciljev je, da bo enako načelo veljalo za vse tokove odpadkov, kjer je ravnanje z njimi urejeno na podlagi razširjene odgovornosti proizvajalcev,« pojasnjujejo na ministrstvu.

Razširjena odgovornost proizvajalcev in uvoznikov je sistem, v katerem ti plačujejo za zbiranje in predelavo vseh svojih izdelkov, ko postanejo odpadek. Za ravnanje z embalažo je to embalažnina, ki jo zavezanci običajno plačujejo izbrani družbi za ravnanje z odpadno embalažo. Družba s podizvajalci organizira prevzem odpadne embalaže od podjetij in komunal (v več državah družbe komunalam plačujejo stroške ločenega zbiranja, pri nas je prevzem še brezplačen) ter uredi predelavo ali sežig.

Na MKO menijo, da bi morale embalažne družbe tudi same odigrati bolj aktivno vlogo pri iskanju tistih zavezancev, ki ne izpolnjujejo pogodbenih obveznosti oziroma prijavijo manj embalaže, kot jo v resnici dajo na trg, zato da se izognejo plačilu embalažnine. Dodajajo, da je bilo po zadnjih uradnih podatkih (za leto 2011) na trg danih 207.396 ton embalaže. Na MKO pa razmišljajo tudi o zmanjšanju meje za prijavo količine embalaže na trgu s 15 na eno tono na leto. V Avstriji je prag prijave pol tone.

Statistike dobre, razmere ne

Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat smo leta 2012 v EU ustvarili 492 kilogramov komunalnih odpadkov na prebivalca, na različne načine pa smo jih obdelali 480 kilogramov na prebivalca. Dvainštirideset odstotkov komunalnih odpadkov so reciklirali ali kompostirali, kar je veliko povečanje glede na leto 1995, ko je ta delež znašal 18 odstotkov. Največ komunalnih odpadkov so ustvarili na Danskem, Cipru in v Luksemburgu, kjer so presegli 600 kilogramov na prebivalca. Slovenija se uvršča v skupino osmih evropskih držav, ki so ustvarile najmanj komunalnih odpadkov, in sicer manj kot 400 kilogramov na prebivalca. Največ komunalnih odpadkov reciklirajo ali kompostirajo v Nemčiji, Avstriji in Belgiji. Po deležu recikliranja v EU je Slovenija z 42 odstotki na drugem mestu takoj za Nemčijo (47 odstotkov).

To lepo statistično sliko kvarijo resnične izkušnje poznavalcev sistema ravnanja z odpadki v Sloveniji. Marinka Vovk, ustanoviteljica mreže centrov za ponovno uporabo, pravi, da je Slovenija po predelavi odpadkov globoko proti dnu lestvice. Tudi po evropskih statistikah odložimo še 51 odstotkov komunalnih odpadkov, dva odstotka pa jih sežgemo. V Sloveniji predelamo le 20 odstotkov ločeno zbrane plastike in kovin, polovico papirja in ves les. Tekstil gre tudi večinoma v tujino. Zgolj bolj učinkovito ločeno zbiranje bi Sloveniji prineslo 2000 delovnih mest, predelava pa še bistveno več.