Brez Lime ne bo Pariza

Na podnebnih pogajanjih v Peruju že 20. krog, kjer nova komisija upa na velik korak naprej.

Objavljeno
30. november 2014 21.04
Borut Tavčar, gospodarstvo
Borut Tavčar, gospodarstvo
Ljubljana – Danes se v Peruju začenjata dva tedna novega, že 20. kroga svetovnih podnebnih pogovorov. Po soglasju, da bo svetovni dogovor z zavezami vseh držav za zmanjšanje emisij sprejet decembra 2015 v Parizu, je Lima le korak do tja.

Evropska unija pričakuje, da bo konferenca o podnebnih spremembah, ki bo pod okriljem Združenih narodov potekala od 1. do 12. decembra v perujski prestolnici, ključni korak na poti do novega, pravno zavezujočega svetovnega sporazuma o podnebnih ukrepih prihodnje leto v Parizu. »O pripravljenosti in odločenosti vsega sveta jasno pričata tako oktobrski dogovor voditeljev EU, da zmanjšamo emisije toplogrednih plinov za 40 odstotkov do leta 2030, kot kasnejša izjava ZDA in Kitajske o njunih prihodnjih podnebnih ukrepih,« sporočajo iz evropske komisije.

Evropsko unijo bosta na konferenci zastopala Gian Luca Galletti, italijanski minister za okolje, in Miguel Arias Cañete, evropski komisar za podnebne ukrepe in energijo. Galletti je opozoril, da mora EU izkoristiti naraščajočo pripravljenost na svetovni sporazum o podnebnih ukrepih. Predsednik komisije Jean-Claude Juncker pa je med deset prednostnih nalog uvrstil tudi oblikovanje »trdne energijske unije s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost«. Cañete je dodal, da je konferenca v Limi ključni korak do konference v Parizu, kjer »se nam ponuja zgodovinska priložnost, da se spoprimemo z največjim izzivom, s katerim se sooča naš planet«.

EU pričakuje, da bodo vse države izpolnile obljubljeno in svoje predloge za blažitev podnebnih sprememb predstavile do konca marca 2015. Tako bo do decembrskega zasedanja v Parizu dovolj časa tudi za dogovor o metodi merjenja napredka pri postavljenih ciljih. Sporazum, ki bo po dogovoru začel veljati šele leta 2020, bo moral med drugim omogočati zviševanje ciljev za zmanjšanje emisij, denimo zaradi novih tehnologij. Le tako bo namreč mogoče segrevanje Zemlje do konca stoletja omejiti na največ dve stopinji Celzija. ZDA so medtem objavile namero, da bodo izpuste toplogrednih plinov do leta 2025 zmanjšale za 26 do 28 odstotkov glede na leto 2005. Kitajska je sledila z napovedjo, da bo dosegla vrh emisij leta 2030, potem bodo te upadale. Napovedi absolutnih znižanj ni, saj naj bi se emisije zniževale na enoto BDP, ta pa bo rasel.

Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, ki je sodelovala tudi pri pripravi petega poročila Medvladnega panela za podnebne spremembe – ta je vso odgovornost zanje dokončno pripisal človeku – upa na pomemben korak naprej v Limi, realno pa ne pričakuje večjega napredka. Države obljubljajo premalo, politiki se menjavajo, odnos do podnebnih sprememb pa ostaja enak.