Tiskane izdaje
Ljubljana – Združenja na področju fotovoltaike in obnovljivih virov energije opozarjajo, da carine ogrožajo 80 odstotkov evropskih delovnih mest v fotovoltaiki. Stroka pri nas se strinja: Evropa bi morala izkoristiti nizke cene panelov in več vložiti v razvoj sistemov.
Evropski komisarki za področje trgovine Ceciliji Malmström je 34 nacionalnih fotovoltaičnih združenj poslalo pobudo, s katero evropsko komisijo pozivajo k prenehanju izvajanja uvoznih ovir za kitajske fotovoltaične panele in sončne celice. Evropska fotovoltaična združenja, ki zastopajo več kot 120.000 podjetij in predstavljajo več kot 1,3 milijona delovnih mest, so prepričana, da imajo uvozne ovire negativen vpliv na celoten sektor fotovoltaike v Evropi.
James Watson, predsednik SolarPower Europe, je ob tem povedal, da EU izvaja uvozne ovire že več kot tri leta brez stvarne koristi za evropsko fotovoltaično industrijo. »Potrebujemo boljši in bolj dodelan pristop za podporo evropskim proizvajalcem fotovoltaičnih panelov. Carinske ovire so omejen instrument, ki škoduje 80 odstotkom proizvodnih delovnih mest na področju fotovoltaike in na njih vezanim dejavnostim. Evropska komisija mora poiskati pot za fotovoltaiko brez carin in cenovnih mehanizmov,« pravi Watson.
Združenja, sopodpisniki pobude, zastopajo 20 držav članic EU: Bolgarijo, Ciper, Češko, Dansko, Estonijo, Nemčijo, Grčijo, Madžarsko, Irsko, Italijo, Latvijo, Malto, Nizozemsko, Poljsko, Portugalsko, Romunijo, Slovaško, Slovenijo, Švedsko in Veliko Britanijo. Evropska komisija mora v začetku prihodnjega leta ponovno pripraviti svoje mnenje glede izvajanja uvoznih ovir, kar bo nato podlaga za odobritev posameznih držav članic.
Industrija je uničena
Franko Nemac iz Agencije za prestrukturiranje energetike pravi, da je konkurenčnost sončnih elektrarn v primerjavi z drugimi, zlasti fosilnimi gorivi, dobrodošla. Nemac je sicer vedno zagovarjal premislek o tem, katera tehnologija prinese največ domačemu gospodarstvu. »S prihodom kitajskih fotovoltaičnih panelov je bila proizvodnja panelov v Evropi praktično uničena. Carine pri tem nič ne pomagajo, industrija si ni opomogla,« opozarja Nemac.
Franko Nemac je za slovensko, česar je pri sončnih elektrarnah čedalje več. Foto Jure Eržen/Delo
To ima tudi praktično posledico, v nacionalnih združenjih fotovoltaikov ni več proizvajalcev sončnih celic, prevladujejo trgovci in podjetja, ki sončne elektrarne vgrajujejo in povezujejo v sisteme. »Evropsko združenje se je zelo spremenilo,« pravi Nemac in dodaja, da so še preostalo proizvodnjo v Veliki Britaniji kupili Kitajci, proizvodnjo v Nemčiji pa Korejci.
»Podpora domači industriji sončnih celic s carinami se ni obnesla, zato je bolje uvažati celice iz Kitajske. Te so cenejše, potencialno bo tako več sončnih elektrarn postavljenih tudi brez subvencij,« meni Nemac. Evropa je zamudila, na novo vzpostaviti proizvodnjo, ki bi bila konkurenčna kitajski, je zelo težko. »Smo pa v Evropi boljši pri vključevanju sončnih elektrarn v sistem. To postaja tudi čedalje bolj kompleksno. Nekoč so sončni moduli predstavljali med 60 in 70 odstotkov vrednosti naložbe v sončno elektrarno, zdaj le med 30 in 40 odstotkov. V teh delih so vključeni domača industrija in proizvajalci,« pravi Nemac.
Priložnost v razvoju in sistemu
Ravno tako vojna še ni izgubljena pri razvoju. Danes imajo sončne elektrarne namreč še 16-odstotno učinkovitost. Evropa ima tako priložnost v razvoju novih tehnologij, novih strojev, uravnavanja omrežij, shranjevanja energije in drugega. »Računalniške procesorje proizvaja le nekaj družb na svetu, očitno bodo sončne celice proizvajali Kitajci,« dodaja Nemac.
Evropska unija lahko bistveno več naredi pri preoblikovanju sistemov. »Opoldne imamo v Evropi za 70 gigavatov sončnih elektrarn, kar pomeni za sisteme veliko težavo. V Sloveniji od 10. do 14. ure proizvajajo sončne elektrarne z močjo 230 megavatov kar 14 odstotkov slovenske elektrike. To je lahko velika motnja, po drugi strani pa velika priložnost. Pri pametnih omrežjih delamo zelo malo, lahko pa bi zelo veliko, tega v Sloveniji ne morejo delati Kitajci,« meni Nemac.
Konkurenca fosilnih goriv
Tudi Gorazd Marinček iz Slovenskega e-foruma pravi, da je kljub carinam proizvodnja sončnih celic v Evropi padla. To govori v prid odprave carin. Druga stvar pa je, da je zdaj bitka med klasičnimi in obnovljivimi viri energije dosegla vrhunec. Zaradi nizke cene kitajskih modulov postaja sončna energija konkurenčna fosilni tudi brez subvencij.
V Sloveniji so lani postavili le tri mikro sončne elektrarne. Foto Tomi Lombar/Delo
»V Sloveniji to pomeni pritisk na razvoj pametnih omrežij. V Agenciji za energijo menijo, da je nemoralno ljudi pozivati, naj se odklopijo od omrežja in nehajo plačevati omrežnino, s čimer se strinjam, omrežja je treba vzdrževati, ker pomenijo varnost. Vendar pa bo treba tudi omrežnine ovrednotiti na nov način. Nepravično je, da gospodinjstva plačujejo tudi omrežnino za prenosno omrežje, ki v glavnem služi za komercialen prenos elektrike čez Slovenijo,« pravi Marinček.
Z razvojem pametnih omrežij bi se približali tudi internetu stvari, kar ni zgolj prodaja elektrike. »Dobili bi komunalno oskrbo 4.0, pri čemer ne bi bilo reorganizirano le vsako stroškovno mesto, temveč ves sistem. V tem bi bila množica majhnih postaj postavljena v piramido, zdaj imamo centralne enote, ki se širijo navzven. Vse te stvari je treba resno obravnavati in resno predebatirati. Prvo vprašanje je, ali nova usmeritev lahko škoduje. Šele ko smo prepričani, da ne, pride na vrsto drugo vprašanje, kakšne so lahko koristi. Odprava carin na kitajske sončne celice ne bi škodila, nasprotno celo koristila bi,« pravi Marinček.
Največji trgovinski spor
Uvozne dajatve na kitajske module so trenutno predmet največjega trgovinskega spora med EU in Kitajsko. EU je uvedla protidampinške in izravnalne dajatve na kristal-silicijeve module in celice kitajskega porekla decembra 2013. Hkrati so bile določene minimalne uvozne cene in kvote na letni ravni. »Menimo, da bi morali prenehati izvajati ukrepe, vezane na uvoz fotovoltaičnih celic in modulov iz Kitajske, saj ovirajo razvoj evropske fotovoltaične industrije,« pravijo v pismu Malmströmovi evropska združenja fotovoltaike.
Leta 2010 je bilo v Evropi postavljenih skoraj 80 odstotkov svetovnih zmogljivosti sončnih elektrarn, lani pa je Evropa predstavljala le še nekaj več kot 15 odstotkov. »To je izplen Evrope v obdobju petletnega globalnega razvoja fotovoltaičnega trga, ki se je v tem obdobju povečal s 40 GW na 230 GW,« pravijo fotovoltaiki. Minimalne uvozne cene in dajatve zvišujejo ceno investicij v sončne elektrarne. S tem se podaljšujeta čas povračila naložb in potreba po finančni podpori za naložbe v sončno energijo. Z umetnim vzdrževanjem visokih cen fotovoltaičnih modulov je vzpostavljen močan cenovni pritisk na proizvajalce drugih fotovoltaičnih proizvodov, kjer ima Evropa trenutno vodilno vlogo. Raziskava v Evropi je pokazala, da so se zmogljivosti evropske proizvodnje fotovoltaičnih modulov med letoma 2014 in 2015 zmanjšale za skoraj 20 odstotkov. Sporne uvozne ovire zvišajo ceno sončne elektrarne na stanovanjski hiši za vsaj 1000 evrov.
