Tiskane izdaje
Ljubljana – »V enem letu bo spet panika zaradi greznic,« pravi direktor kamniške občinske uprave Ivan Kenda. Do konca leta 2015 bodo vsaj pretočne namreč morale izginiti z vodovarstvenih območij, do konca leta 2017 pa povsod. Rešitev so male čistilne naprave.
Preračunani stroški vgradnje in delovanja nepretočne greznice so več kot štirikrat višji kot stroški male komunalne čistilne naprave, ki za enodružinsko hišo stane med 1720 in 1970 evri. Nepretočno greznico je namreč treba večkrat prazniti, poleg tega je okoljska dajatev višja. Goščo male čistilne naprave je treba odstraniti na tri do štiri mesece, vendar so količine izrazito manjše kot pri greznici. Še cenejši sta laguna in rastlinska čistilna naprava. Prva v naselje ne spada zaradi videza in tudi vonja, druga pa zahteva vsaj 40 krat 15 metrov veliko rahlo nagnjeno površino.
Na zelo mokrih ali celo poplavnih območjih so sporne praktično vse vrste odstranjevanja in čiščenja odpadnih voda. Greznice lahko preplavi in vsebino odnese, lahke plastične male čistilne naprave pa lahko voda iztrga iz tal, če niso sidrane, kar uporabniki pogosto pozabijo, ali nimajo težjih betonskih delov. Male čistilne naprave na poplavnih tleh ponavadi nimajo niti ustreznega odtoka, vendar je sodobne naprave mogoče hermetično zapreti za nekaj dni. Lagune in rastlinske čistilne naprave so neprimerne iz očitnega razloga, ne da se jih zapreti. Tudi kanalizacija na takih območjih ne bi smela biti odprta. Delno zaradi možnosti preplavitve, delno pa zato, ker v mehkih tleh ni mogoče preprečiti nepredvidenega posedanja cevovoda. Gravitacijsko padanje kanala je tako lahko porušeno, odpadna voda pa zastaja in smrdi. Rešitev za taka območja je tako le vakuumska kanalizacija, ki po veliko letih napovedi in načrtovanja prihaja, denimo, na Rakovo jelšo. Ta s podtlakom posrka odpadno vodo, zato ne sme nikjer puščati, sicer ne deluje.
Čiščenje in okoljska dajatev
Za male čistilne naprave sicer ni subvencij, stopnje čiščenja pa bodo preverjala javna komunalna podjetja in na tej podlagi določala tudi okoljsko dajatev. Načeloma je voda iz takih naprav primerna za zalivanje trave, ne pa še za zalivanje vrtov. Za čistilno napravo z zmogljivostjo čiščenja do 50 populacijskih enot (onesnaženja, ki ga povzroči 50 ljudi) gradbenega dovoljenja ni treba pridobivati, dobiti pa je treba klasična soglasja. Čistilna naprava za več hiš je cenejša in bolj učinkovita kot mala naprava za eno hišo, saj ima, med drugim, stalnejši dotok odpadne vode. Sisteme čiščenja ali pa kar cele čistilne naprave pa je mogoče vgraditi tudi v obstoječe greznice, kar nekoliko zniža stroške. Male čistilne naprave pridejo v poštev povsod, kjer gradnja kanalizacije iz kakršnega koli vzroka ni predvidena. Najpogostejši vzrok je razpršena poselitev, gradnja kanalizacije do vsake hiše na samem bi bila namreč predraga.
Zakone je treba upoštevati
Ivan Kenda meni, da bo panika zlasti zato, ker Slovenija sicer ima dovolj dobro zakonodajo, vendar je nihče ne upošteva. V tujini, denimo že v sosednji Avstriji, novo hišo uradno zaprejo in ne dovolijo njene uporabe, dokler nima ustrezno urejenega odvoda odpadnih vod. V močvirjih in na poplavnih območjih pa ne dovolijo graditi. Pri nas za nazaj legaliziramo črne gradnje.
Ljubljanski Vodovod - Kanalizacija ima štiri kohezijske projekte, med njimi nadgradnjo centralne čistilne naprave v Zalogu, dokončanje kanala C0 od Zaloga do Sneberij in gradnjo kanalizacije v krajinskem parku Ljubljansko barje, seveda spet vakuumsko. Kot je povedal direktor Vo-Ke Krištof Mlakar, je v Ljubljani zdaj nepriključenih na kanalizacijo še 13 odstotkov prebivalcev, zlasti v vzhodnem delu ljubljanske občine, kjer je gradnja bolj razpršena. »Upamo, da bomo v finančni perspektivi med letoma 2014 in 2020, večinoma z evropskim denarjem, dosegli zahteve evropske zakonodaje, ki za mesta predvideva vsaj 95-odstotno pokritost s kanalizacijo oziroma čiščenje vse odpadne vode do konca 2017.
Mlakar je povedal, da bo v tem času urejena tudi Rakova jelša, ki je bila ena glavnih ovir za čisto Ljubljanico na Špici. Po Poti na Rakovo jelšo in Ulici Štefke Zbašnikove je kanalizacija že postavljena, zdaj pripravljajo gradnjo še po štirih ulicah, kjer imajo večinoma še pretočne greznice. Za zdaj se lahko na kanalizacijo priključi 50 hiš, dejansko se jih je 29. Po projektu v štirih ulicah bo mogočih priključkov 150, v Rakovi jelši pa je 529 hiš. Na vprašanje, ali imajo kakršen koli vzvod, s katerim bi stanovalce prisilili v priključitev na kanalizacijo, Mlakar odgovarja, da ne. Edino orodje so evidence vseh greznic in čistilnih naprav, kjer bo Vo-Ka opravljala obratovalni monitoring oziroma preverjala učinek čiščenja odpadne vode. Od tega pa bo odvisna višina okoljske dajatve. Glede na razmere se bodo te morale za tiste, ki odpadnih voda ne čistijo, destimulativno povišati.
Pozabili smo dobre prakse
Na kanalizacijo in čistilne naprave lahko vplivajo tudi plazovi, eden glavnih vzrokov zanje so izkopi za novogradnje. »Od leta 2002 za izkope ni več treba dobiti dovoljenja,« opozarja Neva Jejčič z ZRMK in dodaja, da smo že v avstro-ogrski monarhiji dobili stavbni red, ki je temelj urejanja prostora. »Kmet, ki mu je plaz povzročil škodo, ni dobil nobene odškodnine. Zato včasih odtoki vode niso bili speljani naravnost s hriba, temveč v ovinkih, da voda ni odnašala zemlje. Pa tudi toliko gradenj na poplavnih območjih ni bilo,« pojasnjuje Neva Jejčič, kako smo pozabili dobre prakse.
