Strunjan – Zadnjo skoraj poletno toplo soboto se je na slovenski obali zbralo 123 prostovoljcev, ki so v dveh urah zbrali 168 kilogramov odpadkov, med njimi daleč največ cigaretnih ogorkov. Njihova vlakna so plastična in razpadajo desetletja dolgo.
Čista obala 2015 je bila uspešna že šestič, potekala pa je v vseh obalnih občinah. Tudi to leto je bila del največje svetovne prostovoljne čistilne akcije obal, morij in jezer (International Coastal Cleanup (ICC) in hkrati tudi del nacionalnega informativnega dne projekta DeFishGear (Sistem ravnanja z odpadno ribiško opremo v Jadranski regiji), organizirala pa sta jo Zavod Tri-Niti in Inštitut za vode.
Letos se je na lep sončen dan zbralo 123 prostovoljcev (30 odstotkov več kot lani), prišli pa so z vseh koncev Slovenije. Čistili so plaže na Debelem rtiču, pod Belvederjem, v Strunjanu, Fiesi in na Seči, skupaj 9724 metrov obale. V sklopu čistilne akcije so poleg samega čiščenja tudi spremljali število, težo in vrste odpadkov.
Plastenke, vrvi in vrvice. Foto Borut Tavčar
Lani so zbrali 144,85 kilograma odpadkov ali 7973 kosov, kar je 92 koščkov, večjih od 2,5 centimetra, na prostovoljca. Vsak prostovoljec je pobral slab kilogram odpadkov. Letos pa so zbrali 168,60 kilograma ali 14.074 kosov odpadkov, kar je 114 koščkov na prostovoljca. Vsak prostovoljec je pobral dober kilogram odpadkov (1,37 kilograma).
Strunjan najbolj umazan
Najbolj onesnažena lokacija glede na število odpadkov je bil Strunjan, kjer je po podatkih organizatorjev akcije 227 kosov odpadkov na sto metrov obale. Najmanj onesnažena plaža je na Debelem rtiču s 36 kosi odpadkov na sto metrov. Najbolj onesnažena lokacija glede na težo odpadkov pa je bila Seča z 59 kilogrami odpadkov, tudi gumami. »V povprečju za celotno slovensko obalo velja podatek, da je na njej skoraj dva kilograma oziroma 144 kosov odpadkov na sto metrov obale. V primerjavi s preteklim letom smo opazili povečanje odpadkov po številu in po teži,« pravijo organizatorji.
Kupi cigaretnih ogorkov
Najbolj pogosti odpadki lani so bili koščki stiropora in purpena (1385), nato nerazpoznavni koščki plastike (1361), cigaretni ogorki (1108), koščki stekla in keramike (815), plastične vrečke in koščki (421), vatirane palčke (328), embalaža za hrano (307), mrežice za gojenje školjk (257), plastični pokrovčki (243) in koščki papirja (233).
Letos so odločno prevladovali cigaretni ogorki, prostovoljci so jih pobrali kar 6185. Mnogim se je zdelo žalostno, da so največ ogorkov našli ob klopcah, kjer so bili tudi koši za smeti. Sledili so koščki stekla in keramike (1367), nerazpoznavni koščki plastike (1313), vatirane palčke (916), koščki stiropora (738), plastične vrečke in koščki (568), plastični in kovinski pokrovčki (550), embalaža za hrano (455), mrežice za gojenje školjk (303) in slamice (237).
Redkejši so seveda bili nenavadni odpadki, denimo metlica za čiščenje stranišča, avtomobilske gume, ščipalke za perilo, vžigalniki, podstavki za senčnike, škornji, obešalniki in tudi polne plenice. Poleg svežih cigaretnih ogorkov je bilo na obalah tudi nekaj pravkar izpraznjenih in odvrženih pločevink piva pa tudi prazna steklenica vina. Obiskovalci plaž so prostovoljce zelo dobro sprejeli, nekateri so se celo pridružili čiščenju, nekateri pa predstavi za otroke.