Tiskane izdaje
Ljubljana – Kolesarske steze na cestah čistijo sproti s cestami, ločene kolesarske steze pa hkrati s pločniki. Če ni prostora za odrinjen sneg, pride na vrsto souporaba površin za pešce in kolesarje. Oprema koles, zlasti gume, velikokrat ni ustrezna za zimske razmere.
Na vprašanje, ali je predvidena kakršna koli sprememba izvajanja zimske službe, ki bi kot prednostno vzela čiščenje kolesarskih stez, na Mestni občini Ljubljana odgovarjajo, da je v skladu s pravilnikom o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah izvajalec zimske službe dolžan zagotoviti normalne pogoje za odvijanje prometa na površinah, za katere je odgovoren. »Prioritete pluženja so glavne ceste in lokalne ceste, nato pa kolesarske steze in pločniki. To pomeni, da bomo takoj po čiščenju snega s cestišča glavne ali lokalne ceste očistili še pločnik in kolesarsko stezo. Tam, kjer ni mogoče odriniti snega, bomo omogočali prehodnost oziroma prevoznost le enega izmed njiju (ali pločnika ali kolesarske steze),« pravijo v MOL.
Sicer pa so prioritete čiščenja določene glede na obremenjenost cest. V prvi kategoriji so glavne ceste s kolesarskimi stezami in pločniki, v drugi lokalne ceste s kolesarskimi stezami in pločniki, v tretji ceste v soseskah, v zadnji, četrti, pa pločniki in kolesarske steze, ki še niso bili očiščeni. »Ob tem pa opozarjamo, da morajo za varno kolesarjenje v zimskih razmerah poskrbeti tudi kolesarji sami, z ustrezno opremo koles, saj opažamo, da se večina kolesarjev v snegu vozi s kolesi, ki niso primerni za vožnjo v zimskih razmerah,« dodajajo v MOL.
»Kljub temu da je čiščenje kolesarskih stez po pravilniku, prek katerega ne moremo, navedeno kot četrta prioriteta, jih, kjer je to mogoče, očistimo že prej. Spodbujanje kolesarjenja je eno od naših glavnih prizadevanj pri upravljanju prometa in zavedamo se, da kolesarjenje postaja čedalje bolj priljubljen način prevoza po mestu, zato se ga trudimo omogočiti v vseh vremenskih razmerah. V prejšnjih zimah smo dobivali večinoma pohvale za izvrstno čiščenje, tudi ko so na avtocestah stali v kolonah po več ur. V Ljubljani ni bilo nikjer tako zaostrene situacije, da promet ne bi bil mogoč,« pravijo v MOL.
V Ljubljani je delež s kolesom opravljenih poti blizu 13 odstotkov. Cilj prometne politike MOL je, da se poti po mestu opravijo tako, da bo tretjina opravljena peš in s kolesom, tretjina z avtobusi in prav toliko z avtomobili. Zato pa nas je zanimalo, kaj MOL ponuja, denimo kolesarjem prilagojeno ulično opremo ali potek glavnih kolesarskih poti stran od zelo prometnih cest. »Na javnih površinah v MOL nameščamo ulično opremo, ki je predpisana v katalogu cestne opreme in uličnega pohištva za urejanje javnega prostora MOL. V katalogu so za »kolesarsko« opremo predpisana kolesarska stojala in kolesarnice, o uvedbi posebnih košev za smeti pa za zdaj ne razmišljamo, saj ne vidimo potrebe, da bi kolesarji smeti metali v koše med vožnjo in tako morda celo ogrožali sebe in druge udeležence v prometu,« odgovarjajo v MOL.
Ob Večni poti in v Tivoliju sta že urejeni kolesarski stezi, ki sta bili zgrajeni ločeno od cestišča, v MOL pa razmišljajo tudi o ureditvi obsavske kolesarske steze od Broda do Šentjakoba. »Kolesarji imajo že zdaj možnost voziti po conah umirjenega prometa, ki smo jih v zadnjih osmih letih precej razširili. V središču mesta smo leta 2007 vzpostavili ekološko cono, zaprto za motorni promet, ki jo postopno širimo in obnavljamo in zajema že več kot 30 ulic (79.671 kvadratnih metrov). V preteklih petih letih smo površine za pešce v središču mesta povečali za 550 odstotkov. Vzpostavljamo cone umirjenega prometa (z največjo dovoljeno hitrostjo 30 km/h), cone z enosmernim prometom in območja umirjenega prometa v bližini osnovnih šol in vrtcev, kjer hitrost vozil ne sme presegati 10 km/h. Do danes smo hitrost omejili na več kot 900 ulicah,« dodajajo v MOL.
