Uroš Macerl, predsednik zasavskega društva za naravo in okoljevarstvo Eko krog, pravi, da bodo civilne pobude in nevladne organizacije skupaj organizirale sestanek v začetku prihodnjega leta. Če se združijo, ogromno pridobijo.
Prednost združevanja je skupni pritisk, pravi Macerl, in dodaja, da ni mišljeno, da bi se civilne pobude združile v eno organizacijo. Dovolj je, da imajo poštne naslove in številke in se lahko uskladijo. Tako jim je, kot pravi kmetovalec in ekolog, uspelo ustaviti uredbi o tleh in hrupu, potem pa še predlog novega zakona o varstvu okolja.
»Kot vlak so hoteli prek vseh. Zato smo pozvali civilne pobude k skupnemu nastopu, odzvali so se vsi. Posledica je bil umik zakona, torej je bila naša poteza dovolj močna. Tudi to je eden ključnih mejnikov,« meni Macerl. Pri uredbah o tleh in hrupu pa so pridobili zaveznika v evropski komisiji. »Nedopustno je, da je bil v dokumentu o hrupu predviden odvzem možnosti skupinskih tožb. Te naj bi namreč državo lahko stale 200 milijonov evrov,« opozarja Macerl in dodaja, da so v Bruselj poslali več protestov. Zdaj imajo tam svojega človeka.
Nekateri so v prvem sestanku civilnih pobud sicer videli enotno organizacijo, vendar Macerl opozarja, da bi bilo različne pobude nemogoče povezati, saj ene nasprotujejo hidroelektrarnam, druge vetrnicam, tretje daljnovodom, ene pa podpirajo obnovljive vire. »Če nas bo na koncu ostalo 20, bomo zmagali,« meni Macerl, ki je na prvem sestanku povezoval 90 civilnih pobud.
Macerl zagovarja tudi tesnejše povezovanje pobud z nevladnimi organizacijami. Pobude nevladnike pogosto označujejo kot brezzobe, saj dobijo del denarja od države. Nevladniki pa vidijo pobude kot vrtičkarske, saj vidijo le lastno lokalno težavo. »Vsi imajo deloma prav. Vendar imajo nevladne organizacije ogromno znanja in povezav, kar manjka civilnim pobudam. Če to združiš, lahko vsi ogromno pridobijo,« meni Macerl, ki napoveduje, da bodo do konca leta preverili, koliko pobud je še zdravih. Takoj prihodnje leto pa bodo organizirali drugi sestanek.
Macerl združenih civilnih pobud tudi ne vidi kot politične stranke. »Ko bodo pobude in nevladniki začeli usklajeno delovati, bo mogoče kaj reči tudi o tem, prej ne,« pravi in spomni na žalostno usodo zelenih strank v Sloveniji.