Tiskane izdaje
Pred časom je dr. Vesna V. Godina v Delovi prilogi Ona objavila tekst z naslovom Monstrum. V njem je na neokusen in grob način obračunala z direktorico slovenskega Microsofta, ki da je »popolno utelešenje emancipiranega ženskega monstruma, ki krši vse moralne kode, brezsramno uporablja svojo žensko moč ter prav tako brezsramno, neprikrito grozi s svojo kastracijsko močjo, ki moške povsem paralizira. Grozljivi stvor, oblečen v draga oblačila, ki pa niso mogla preprečiti zdrsa v neokus (metuljček na pasu, lepo vas prosim!), ter na petah, ki so ji mišice na mečih spremenile v grotesken, a hkrati tudi srhljivo grozeč trikotnik.«
Pri tem obračunu največja žrtev ni napadena direktorica, ki svoje interese brez dvoma zna in zmore zavarovati sama, ampak vse ženske v tej državi, ki jih tovrstni stereotipizirani izbruhi gneva potiskajo nazaj v zasebno sfero.
Medtem ko so v javni sferi moški dojeti kot ljudje (brez spola), so političarke, znanstvenice in gospodarstvenice najprej (in pogosto samo) ženske.
Analizira se jih kot ženske, kritizira se jih kot ženske in žali se jih kot ženske. Njihovega delovanja ne poganja kapitalistični stroj, ampak nizka raven estrogena, njihove odločitve niso problematične, ker uničujejo okolje, povzročajo revščino in povečujejo negotovost, ampak ker kastrirajo moške, temeljna težava njihovih korporacij ni, da človeka reducirajo v proizvodni faktor, ampak da direktorice tega ne prikrijejo kot to delajo prave dame.
Medtem ko je podpredsednica Evropske komisije Viviane Reding predlagala 40 % kvoto za udeležbo žensk v upravnih odborih podjetij, ki kotirajo na borzi, je Vesno V. Godina medtem ko je »gledala to bolno, neinteligentno likvidatorsko pošast« obšlo, kar jo je obšlo že mnogokrat: »da nekatere ženske ne bi smele dobiti moči.« Ona kot ženska revija ji je za to obhajanje - kot že tolikokrat in tolikim - doslej dala prostor. Zato se ne gre preveč čuditi, da je bilo na včerajšnjih volitvah v državni svet Republike Slovenije izvoljenih 22 primerkov človeka in nobenega primerka ženske.
***
Dr. Barbara Rajgelj je docentka za civilno in gospodarsko pravo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, kjer predava temelje prava, delovno, socialno in gospodarsko pravo. Raziskovalno se ukvarja s pogodbenim pravom, mobilnostjo gospodarskih družb, pravnimi vidiki industrijske demokracije, v zadnjem času pa po sili razmer tudi s pravnim varstvom pravic otrok ter partnerk in partnerjev v istospolnih družinah. Je solastnica gejem in lezbijkam prijaznega lokala Cafe Open. Večkrat na dan se odloči, da ne bo tako zelo kritična, ker ve, da se pri svojih ugotovitvah, ocenah in sodbah lahko moti, pa tudi, da ji to lahko škoduje..., a ne more iz svoje kože.
