Čmrlji se umikajo vročemu podnebju

Ljubljana – Visoke temperature, zaradi katerih so meteorološki zemljevidi Evrope v zadnjih dneh spet precej obsežno rdeče pobarvani, močno spreminjajo tudi življenjsko okolje žuželk. Pa ne le v Evropi, kjer tudi zaradi podnebnih sprememb izginjajo pomembni opraševalci, med njimi čmrlji.

Raziskave uglednih znanstvenih ustanov pritrjujejo laičnim ugotovitvam, da segrevanje planeta prispeva k uničevanju vrst živali oziroma se te selijo na hladnejša območja, visoko na sever in na drugi strani zemeljske poloble čedalje bolj na jug.

»Pred leti sem se moral ustaviti z avtom na poti iz Dublina v Galloway na drugi strani otoka, zato, da sem očistil vetrobransko steklo, ker je bilo umazano od opraševalcev. Danes se mi kaj takega ne zgodi več, ker opraševalci izginjajo. Če k temu dodamo še veliko, nenormalno smrtnost čebel, ki jih je čedalje manj, je seveda razumljivo, če si 600.000 evropskih čebelarjev želi ustrezne odgovore. Skrbeti nas mora podatek o 30-odstotnem zmanjšanju čebel v Evropi. Razlogi so različni. To, da so semena premazana z neonikotinoidi in da morajo vozniki traktorjev pri njihovi setvi nositi maske, že veliko pove o škodljivosti pesticidov. Čebele ne nosijo mask, zato padajo. Smrtnost čebel v Evropi je večja kot na južni polobli, kjer se njihovo število povečuje, medtem ko se na severni zmanjšuje,« je bil na evropski konferenci z aktualno problematiko zaščite opraševalcev kritičen Irec Philip McCabe, prvi mož Apimondije.

Ogroženost opraševalcev, kot so metulji, čebele, čmrlji, je globalni problem, ob katerem ni zaman izpostavljen podatek, da je kar 84 odstotkov prehrane ljudi in živali odvisnih od opraševalcev. Teh pa ne ogroža le intenzivno kmetijstvo z uporabo kemije za zatiranje škodljivcev in zviševanjem produktivnosti ob premajhni skrbi za biotsko raznolikost, ampak vedno bolj tudi podnebne spremembe.

Ogrožena vrsta

Za čmrlje, ki visokih temperatur ne prenašajo dobro in so na te spremembe še posebej občutljivi, je Pierre Rasmont z univerze v Monsu dejal, da so zdaj ogroženi že na severu, kjer so ponekod sploh edini opraševalci. »Ko je vročinski val dosegel sever Finske in so v enem tednu temperature poskočile iz snega na nenormalno visokih poletnih 30 stopinj Celzija, namesto na običajnih 14 stopinj, je ta močno udaril tudi po čmrljih. Severni čmrlji zdržijo pri vročinskem valu le nekaj minut. Tudi gozdni požari so zanje grožnja. Pogostost vročinskih valov uničuje čmrlje, ki izginjajo iz naših gozdov in se selijo na sever, hkrati pa tam prav tako izginjajo zaradi prevelikih temperaturnih nihanj.« Tudi zato izpostavlja napovedi o izginotju 56 odstotkov od 70 vrst čmrljev, po najbolj črnem scenariju pa preživetje komaj desetine njihovih vrst v Evropi.

Kako podnebne spremembe prispevajo k selitvi čmrljev, je ponazoril s podatkom, da evropske vrste pri selitvi na sever prepotujejo tudi 600 kilometrov v polarni krog, do Narvika na severu Norveške in celo naprej. »Dogajajo se nam selitve južnih vrst iz Grčije in z Balkana na sever Evrope, v Evropi so že prisotne tudi vrste, ki so prišle iz Afrike v Grčijo in naprej.«

Znani so tudi izsledki študije o vplivu podnebnih razmer na čmrlje, ki so se je lotili raziskovalci iz Kanade, ZDA, in Velike Britanije. Analizirali so zgodovino 67 skupin čmrljev, ki so živeli v Severni Ameriki in Evropi med letoma 1901 in 2010. Raziskava, ki je temeljila na skoraj pol milijona opazovanjih čmrljev, je pokazala, da njihova populacija upada od leta 1975 in da so se bili vsako leto prisiljeni preseliti devet kilometrov bolj proti severu, medtem ko so povsem izumrli v 300-kilometrskem južnem pasu. Znanstveniki so upoštevali tudi vlogo izgube naravnega okolja in uporabe pesticidov. Prišli so do zaključka, da kljub škodljivemu vplivu omenjenih dejavnikov na populacijo čmrljev ostajajo glavni krivec vendarle podnebne spremembe. Zaradi njih so postale ranljive tudi vrste, ki živijo v tundrah Skandinavije in severne Rusije.

Aktivni večino leta

Kako pomembni opraševalci so čmrlji, izhaja iz raziskave, ki je del projekta Stanje in trendi evropskih opraševalcev STEP (Status and Trends of European Pollinators). V njej so med drugim poudarili, da so trije od petih najpomembnejših opraševalcev evropskih rastlin čmrlji. Ti skupaj z drugimi opraševalci prispevajo k evropskemu kmetijstvu več kot 22 milijard evrov na leto. V primerjavi s čebelami so aktivni večino leta od pomladi do jeseni in zato lahko oprašijo velik razpon rastlin.

Na primeru čmrljev predstavljeno okoljsko-podnebno problematiko in z njo skrb za ohranjanje opraševalcev je zaokrožil Lucas Alejandro Garibaldi, profesor in raziskovalec na argentinski državni univerzi Rio Negro: »Genetika pri donosu pridelkov ni tako pomembna, kot sta pomembna ekološki vidik in zapolnitev vrzeli pri opraševanju. Študije po vsem svetu so pokazale, da so za to pomembne medonosne čebele in divje žuželke, oboje so potrebne pri kmetijski proizvodnji. Za maksimalno donosnost je potrebna biotska raznovrstnost. Zato je cilj povečati bogastvo vrst, da bi poželi več, a žal se biotska raznovrstnost zadnja leta izgublja. Manjše je bogastvo vrst, manjša je stabilnost pri opraševanju, manj je pridelkov na hektar. Za boljše opraševanje ponekod že umeščajo v pasovih med intenzivne poljščine trajno cvetje, žive meje ipd., s katerimi povečujejo raznolikost virov opraševanja.«

Opozoril je tudi na sinergije med dobrimi praksami, rastline denimo so lahko tudi filter za vode. »Povečati je treba prispevek kmetijstva pri biotski raznovrstnosti. Še vedno poteka intenzifikacija kmetijstva na škodo biotske raznolikosti,« je bil kritičen argentinski strokovnjak in obenem opozoril na nevarnost tujih invazivnih vrst, ki so grožnja naši biotski raznovrstnosti. Azijski sršen je že taka grožnja.