Tiskane izdaje
Trbovlje – Podrobnejši program ukrepov za izboljšanje kakovosti zraka je dočakalo še zadnje od sedmih degradiranih območij – Ljubljana. Država je z bitko proti prašnim delcem (PM 10) kljub enoletni zamudi zadovoljna, Evropa pritiska ne stopnjuje, degradirani pa se držijo za glavo: ukrepi pomenijo več administracije in večje finančno breme zanje, država pa je nanje prevalila še odgovornost za (ne)izvajanje programov.
A denarja za ukrepe v občine in gospodinjstva ni, ker na državi ni razpisov oziroma jih je le za vzorec. Letos so prebivalci degradiranih območij dočakali vsega dva poziva Eko sklada, vredna sedem milijonov. Namenjena sta bila ukrepom učinkovite rabe oziroma rabe obnovljivih virov energije. Medtem ko država tretji poziv za nepovratne finančne spodbude za nakup malih kurilnih naprav za socialno ogrožena gospodinjstva šele pripravlja, so v Zagorju, eni najbolj onesnaženih občin s PM 10, letno dovoljenih 35 prekoračitev dnevnih mejnih koncentracij prahu presegli že v pol leta, in to 36-krat. Janez Kraner, direktor občinske uprave v Hrastniku, ki skupaj z Zagorjem in Trbovljami tvori degradirano območje Zasavja, opozarja na počasnost državne birokracije pri razpisih za sofinanciranje ukrepov. Aktivnosti, ki jih v Hrastniku izvajajo skladno s sprejetim načrtom kakovosti za izboljšanje zraka na področju učinkovite rabe in obnovljivih virov energije ter trajnostne mobilnosti, financirajo iz občinskega proračuna ali skupaj z lastniki stanovanj oziroma s pomočjo Eko sklada, pravi Kraner.
Čeprav je papirna strategija proti čezmernem onesnaževanju s PM 10 pripravljena, izvedba na »terenu«, ki ga je država leta 2011 zmagoslavno razglasila za degradiranega, bolj spominja na začaran klobčič: ljudje čakajo na nepovratni denar za vgradnjo toplotnih črpalk, priključitev na nove vire energije, obnovo fasad in streh, tega denarja pa ni brez razpisov in strategij.
Zaman čakajo na razpise
Nič bolje kot z gospodinjstvi ni z občinami na degradiranih območjih. Tudi te zaman čakajo na državne razpise. V prihodnjih letih bodo morale premagati še kopico birokratskih in finančnih ovir. Zato Slovenija evropski komisiji o učinkovitem »spopadu« s PM 10 prej kot v petih letih najbrž ne bo mogla poročati. Občine, ki bodo posegale v območja državnih cest, bodo morale z njihovim upravljavcem sklepati sporazume, s katerimi bodo uredile pogoje posega. Preden se bodo degradirani lahko lotili ukrepov s področja trajnostne mobilnosti, za katere je predvideno financiranje iz kohezijskih sredstev, bodo morali izdelati celostne prometne strategije za ta območja.
To pomeni, da mora dinamika priprave in izvedbe razpisov ter posledičnega črpanja sredstev upoštevati tudi pripravo teh strategij. V Hrastniku, kjer še vedno upajo na večdesetmilijonsko investicijo v državno cestno omrežje proti Zidanemu Mostu, prometno strategijo načrtujejo leta 2016. Janez Kraner pravi: »Pričakujemo obljubljen razpis ministrstva za sofinanciranje priprave teh dokumentov. Na podlagi strategije bomo opredelili prednostne naloge, pripravili projektno dokumentacijo in za izvedbo ukrepov poskušali dobiti nepovratna sredstva države oziroma EU.«
Vloge in ukrepi občin oziroma degradiranih območij se neločljivo prepletajo z vlogo in ukrepi države. Ta je na območju sedmerice degradiranih – Ljubljane, Maribora, Murske Sobote, Celja, Kranja, Novega mesta in Zasavja – v treh letih, od 2014 do 2016, v podrobnejših programih za ukrepe predvidela skoraj 265 milijonov evrov. Glavnino, 185 milijonov, bodo morali zagotoviti degradirani: devet občin dobrih 51, več kot 134 milijonov pa koncesionarji, javni sektor, izvajalci javnih služb in gospodinjstva na teh območjih. Uresničevanje ukrepov bo odvisno od tega, kako uspešne bodo občine na razpisih iz kohezije 2014–2020, pravijo v vladi. Kohezijska sredstva so ob podnebnem skladu edini vir, iz katerega bo svoj delež za ukrepe črpala država, pogajanja in usklajevanja Slovenije z evropsko komisijo glede operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike med letoma 2014 in 2020 pa obenem tudi glavni krivec za zamude pri sprejetju ukrepov. Te bodo morala degradirana območja izvajati, dokler koncentracije delcev PM 10 tri zaporedna koledarska leta ne bodo znotraj dopustnih vrednosti.
