Tiskane izdaje
Daljša rastna doba in hitrejše kroženje hranil kot na hladnem evropskem severu ter manj poletne suše kot v Mediteranu so razlog, da so slovenski gozdovi z devetimi tonami akumuliranega ogljikovega dioksida (CO2) na hektar na leto evropski rekorderji v absorpciji CO2. »Naši gozdovi so tako eden poglavitnih dejavnikov znižanja bilance CO2 v Sloveniji,« so sporočili iz Umanotere, Slovenske fundacije za trajnostni razvoj.
»Z oživljanjem rednega sonaravnega gospodarjenja z zasebnimi gozdovi bi se njihov prispevek k blaženju podnebnih sprememb lahko še povečal,« pravi Gaja Brecelj z Umanotere. V okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse Umanotera kot zgled sonaravnega gospodarjenja z gozdovi predstavlja dejavnost Pahernikove ustanove, kot uspešen ukrep spodbujanja aktivnega gospodarjenja z zasebnimi gozdovi pa Strojni krožek Bled.
Slovenija je zibelka sonaravnega gozdarjenja
Med pionirji na tem področju ima posebno mesto inženir Franjo Pahernik, ki je že pred drugo svetovno vojno pri gospodarjenju z družinsko gozdno posestjo na severnih pobočjih Pohorja sledil viziji »ohraniti gozdove zanamcem v vsej njihovi mogočnosti, pestrosti in tudi skrivnostnosti«. Danes njegovi viziji s 552 hektarji gozdov iz zapuščine družine Pahernik sledi Pahernikova ustanova. Gozdna posest je hkrati učni objekt, kjer se v praksi preizkušajo teoretična spoznanja. »Iz prihodkov od prodaje lesa podeljujejo štipendije študentom gozdarstva, spodbujajo raziskovalno dejavnost in se zavzemajo za splošni napredek gozdarskih ved, pri čemer spoštujejo kompleksnost gozdnega ekosistema in gozd kot učilnico trajnostnega razvoja,« so o Pahornikovi ustanovi zapisali v Umanoteri.
Koliko načrtovanega poseka dejansko tudi izkoristimo in čemu so namenjeni strojni krožki, ki nudijo podporne storitve pri delih v gozdovih za lastnike gozdov, preberite na www.deloindom.si.
