Tiskane izdaje
Ljubljana – Za denar sklada za vode čedalje več predlogov uporabe, denarja iz koncesij za uporabo vode pa bo še manj, čeprav bodo morali za vodo plačati vsi porabniki. Koncesije plačujejo štiri termalna kopališča, 20 jih je še brez, pijačarjem pa bodo po »medresorskem usklajevanju« denar morali še vračati.
Termalna kopališča, ki imajo koncesije – družbe Terme Resort, Terme Olimia, Terme Ptuj in Hotel Cerkno – so lani za uporabo vode plačala 117.166 evrov. Ministrstvo za okolje in prostor je predlagalo, da bi se ta znesek povišal na 524.508 evrov, kar bi pomenilo 0,437 evra na kubični meter oziroma tisoč litrov vode. Za 20 termalnih kopališč, ki nimajo koncesij, je predlagalo obremenitev z 2,2 milijona evrov koncesnine oziroma 0,544 evra na kubični meter. Skupaj bi od termalnih kopališč tako dobili 2,73 milijona evrov.
Po usklajevanju med ministrstvi je za državni zbor pripravljen predlog, po katerem bodo termalna kopališča državi za načrpanih 5,25 milijona kubičnih metrov vode plačala skupaj 641.575 evrov, štiri, ki že imajo koncesije, enako kot lani, 20 kopališč, ki bodo koncesijske pogodbe še dobila, pa 524.409 evrov. V povprečju je to dobrih 12 centov na kubični meter načrpane vode.
Veliki porabniki plačujejo malo ali nič
Uporabnikov vode za pijače je enajst, za vse vrtine jih ima vse dokumente sedem. Dana ima koncesijo za eno vrtino, Radenska tudi, za 19 vrtin ne, Drogi Kolinski manjka koncesija za pet vrtin, Pivovarna Laško pa ima koncesijo za osem vrtin, uporablja pa jih več. Največji plačnik je Pivovarna Union, za vodo je lani plačala skoraj 1,4 milijona evrov. Vsi koncesionarji pa so za vodo lani plačali 1,463 milijona evrov. V spremembah zakona o vodah je ministrstvo za okolje (MOP) predlagalo podelitev vseh koncesij in ustrezno povečanje zneska. Vendar je v medresorskem usklajevanju znesek padel na 712.490 evrov. Čeprav imajo vsa velika pijačarska podjetja že tuje lastnike.
Na MOP zato pravijo, da bodo morali denar vračati. Tisti, ki niso za načrpano vodo doslej ničesar plačevali, bodo dodali pol milijona evrov, vendar bo izguba pri pijačarjih to presegla. Koncesije za vodo bodo tako letos v seštevku nižje za 300.000 evrov. »Sploh ne vemo, ali lahko uporabljamo denar sklada za vode, če moramo v njem oblikovati rezervo za vračila denarja koncesionarjem. Prihodki sklada padajo, čeprav zaračunavamo uporabo vode tudi tistim, ki prej tega niso plačevali. Potem pa zahtevajo, da se iz vodnega sklada financirajo protipoplavni ukrepi, zraven pa še namakalni sistemi, igrišča, ceste in še marsikaj ob hidroelektrarnah. Iz tega v vodni sklad potem ničesar ne pride,« pravi Leon Behin, generalni direktor direktorata za vode in investicije na MOP.
Najbolj problematični kmetijci
Razmerja se bodo nekoč morala spremeniti. Najbolj problematični so kmetijci, menijo na MOP, saj porabijo veliko vode, plačajo pa zanjo skoraj nič. Tudi obremenitve, ki jih kmetijstvo prinaša, država odpravlja z evropskim in proračunskim denarjem, gradi, denimo, skupne vodovode. Med uporabnike vode spadajo tudi ribogojnice, školjčišča, energetika, tudi male hidroelektrarne.
Pol jih plačuje za uporabo vode, pol ne, ugotavljajo na MOP. Na ministrstvu načrtujejo coniranje prostora in odločitev, kaj je prednostna raba določenega območja. Zdaj bi vsi imeli majhno slovensko morje – ribiči, poglobljena Luka Koper, plinski terminali in turisti za poležavanje na plaži. Dravsko polje je bilo vseskozi kmetijsko, srednja Sava pa bo verjetno energetska. »Velika bitka je to, zelo veliko je interesov. Prva naloga je, da plačajo za uporabo vode vsi, druga naloga pa je določiti, koliko je primerno za določeno panogo,« pravi Behin.
Težava tudi pri proizvajalcih pijač
Težava je tudi to, da proizvajalci pijač plačujejo koncesnino po količini pijač na policah (šest evrov na kubični meter piva, dva evra na kubični meter ustekleničene vode), ne glede na to, kakšen vodni potencial jim je država podelila s koncesijo. MOP predlaga, da bi v prihodnje polovico koncesijske dajatve predstavljal potencial, polovico pa količina pijač v trgovinah.
Koncesije za preskrbo z vodo so v domeni občin. To javno službo opravljajo Pivovarna Laško, Fructal, tudi Rogaška. Zasebno lastništvo teh družb ne pomeni, da je tudi vodni vir v zasebni lasti, zagotavljajo na MOP, težava je lahko le, da zasebni, tudi tuji lastnik vidi v javni službi možnost velikih dobičkov, kar na drugi strani običajno pomeni manj vlaganj v vzdrževanje sistema. »Vodni vir ne more biti last zasebnika,« pravi Behin, ki prizna, da prav o tem ljudje največ sprašujejo.
