Do nedelje dihajte bolj plitvo

Kakovost zraka se počasi izboljšuje, a bo treba zamenjati večino peči in spremeniti promet.

Objavljeno
08. december 2016 11.35
Posodobljeno
08. december 2016 11.35
Gneča na ljubljanskih cestah zaradi prenove Dunajske ceste Ljubljana 29.8.2016 [cesta,gneča,prenova]
Borut Tavčar
Borut Tavčar
Ljubljana – V teh dneh, na Agenciji za okolje napovedujejo, da do konca nedelje, je v večjem delu Slovenije zrak prekomerno onesnažen z delci, zlasti iz peči na drva, manj iz prometa. Vzrok je tudi temperaturna inverzija, vse emisije se zadržujejo v pasu do 800 metrov visoko.

»Po vsej Sloveniji pričakujemo preseganja dnevne mejne vrednosti za delce. Pozimi je glavni vir delcev izgorevanje lesne biomase. Ljudje naj ne kurijo lesa, če imajo drugo možnost, naj sploh ne kurijo na prostem, če je mogoče, naj uporabijo javni prevoz,« pravi Janja Turšič iz Arso. Težava je v glavnem v starih pečeh, ne dovolj suhem lesu, pa tudi kurjenju različnih odpadkov.

»Najvišje koncentracije delcev so v večernem času, zato je takrat dobro omejiti dejavnosti,« še svetuje Turšičeva. Otroci celjskih vrtcev so tako v zadnjih tednih kar nekaj dni preživeli za vrati vrtcev, ker je bilo v ozračju preveč delcev PM10.

Glavni vir delcev v zraku so stare peči na drva. Foto: Igor Modic/Delo

Pri tleh je bila v velikem delu Slovenije zjutraj megla in štiri stopinje Celzija pod ničlo. Na višini med 800 in 2500 metrov pa je temperatura zraka višja od nič stopinj. »To tvori zaporno plast, vsi izpušni plini se mešajo do te višine,« pojasnjuje Brane Gregorčič iz Arsa. To je značilno za stabilno zimsko vreme z močno inverzijo in »jamstvo za poslabšanje kakovosti zraka«. Te razmere bodo po njegovi napovedi trajale do nedelje, potem bo veter onesnaženje razpihal.

Najslabši zrak te dni dihajo v Celju in Zagorju, le malo bolje je v Trbovljah in Ljubljani, pojasnjuje Janja Turšič iz Arsa. Na severovzhodu države je bolje, na Primorskem pa delci ne presegajo dnevnih mejnih vrednosti. Slovenija je glede onesnaženosti zraka med slabšimi evropskimi državami, v primerjavi z Indijo ali Kitajsko pa imamo zelo kakovosten zrak. Najbolj čist zrak imajo v skandinavskih državah, Irski in Islandiji. »V teh državah veter močno piha, poleg tega so večinoma redkeje poseljene, v Sloveniji pa živimo v dolinah oziroma kotanjah,« je Gregorčič dopolnil Turšičevo.

Omejitev prometa ni

V Parizu, kjer zaradi onesnaženosti zraka omejujejo promet, imajo zrak podobne kakovosti kot jo ima zrak v Celju in Zagorju. Za sedem območij (Murska Sobota, Ljubljana, Maribor, Celje, Zasavje, Novo mesto in Kranj) so sprejeti odloki za zmanjšanje onesnaženja. Ukrepe ravno zdaj preverjajo. Cilj je zmanjšanje emisij iz individualnih kurišč, podpore bodo za zamenjavo kotlov, prehod na plin, subvencije bodo tudi za projekte javnega prevoza in čiste mobilnosti. »Ukrepi pri nas so usmerjeni bolj v umirjanje prometa, ne v zapiranje cest,« pravi Turšičeva.

Za onesnaženje zraka v Indiji velja plastična primerjava, da je to tak obseg, kot da bi vsak prebivalec na dan pokadil in izpuhal štiri škatlice cigaret. Turšičeva take primerjave za kakovost slovenskega zraka nima, dejala je le, da so bile skale merilnika onesnaženja za dim cigarete v bližini povsem nezadostne. »Velja pa, da je pri nas zrak 5- do 10-krat bolj čist kot v Indiji in na Kitajskem,« pravi Turšičeva. Gregorčič je dodal, da se je kakovost zraka pri nas v 40 letih zelo izboljšala, pred desetletji smo imeli v zraku precej več delcev, zraven pa še žveplov dioksid, ki ga danes skoraj ni, Turšičeva pa je dejala, da tudi sedanji trendi kažejo izboljšanje.

Letne mejne vrednosti za delce (40 mikrogramov na kubični meter) v zadnjih letih v Sloveniji na nobenem merilnem mestu niso bile presežene. Preseganje dnevnih mejnih koncentracij (50 mikrogramov na kubični meter, ki je lahko po zakonu presežena 35-krat v koledarskem letu) pa se medtem po njenih besedah dogaja na vseh merilnih mestih, le na Primorskem je preseganj vedno manj kot 35. »Število preseganj je sicer zelo odvisno od vremenskih pogojev v zimskem času, kakšen mesec jih lahko naštejemo tudi 20,« je še pojasnila Turšičeva.

Kako ravnati

Delci dokazano skrajšujejo življenje, v mestih z onesnaženim zrakom tudi za več let. Z vidika varovanja zdravja so najbolj občutljivi odrasli in otroci, ki imajo kronične težave z dihali in srčne bolezni, ter starejša populacija. »Tem prebivalcem priporočamo, da omejijo fizično aktivnost na prostem, da zračijo prostore, ko so koncentracije delcev najmanjše, običajno v dopoldanskem času,« je poudarila Turšičeva in dodala, da so koncentracije namreč najvišje v večernem času.

Promet ni nedolžen, je vir ozona in delcev. Foto: Tomi Lombar/Delo

Zapiranje v notranje prostore pri delcih ne pomaga, je pojasnila Turšičeva, po določenem času se namreč vsebnost izenači. Zapiranje pa je koristno pri poletnem ozonu. Na razmere lahko vpliva že ena okolju neprijazna hiša. Na vprašanje, kako lahko preprečimo tako ravnanje v okolici, pa na Arso ne znajo odgovoriti. Inšpektor za okolje bi moral take sosede ujeti pri dejanju, analiz saj in pepela, ki bi pojasnila vse, še ne delajo. »V nekaterih državah je tudi to urejeno, dimnikar lahko neprimerno peč odnese iz hiše,« pravijo na Arso.

Novoletno onesnaženje

Prihodnji večji vir delcev v zraku bodo ognjemeti. »Ognjemeti bistveno poslabšajo zrak, 1. januarja so povsod presežene dnevne mejne vrednosti delcev,« je opozoril Gregorčič. Glavna sestavina delcev so kovine, denimo stroncij in barij, zaradi katerih imajo ognjemeti barvo.