Tiskane izdaje
Ljubljana – Na ministrstvu za okolje in prostor (MOP) ne morejo podpreti sklepa parlamentarnega odbora za zadeve Evropske unije, ki je ambicioznejši kot njihovo stališče. Številke odbora bi po analizah inštituta Jožefa Stefana (IJS), kjer so pripravili stališče ministrstva, zelo težko dosegli.
Poslanci v odboru, med njimi tudi koalicijski, so sklenili, naj se Slovenija v Bruslju zavzame za 55-odstotno znižanje izpustov toplogrednih plinov do leta 2030, in ne za 40 odstotkov, kot je predlagala evropska komisija. Zavzeli pa so se tudi za ambicioznejši cilj pri emisijah, ki niso vključene v sistem trgovanja. Največje prihajajo iz prometa, stavb in kmetijstva. Na MOP menijo, da je zmanjšanje emisij tega netrgovalnega sektorja (ne ETS) za 15 odstotkov, kot predlaga evropska komisija, za Slovenijo pravično in pošteno. Poslanci v odboru pa so sklenili, da bi se morale emisije na teh področjih do leta 2030 zmanjšati za 30 odstotkov v primerjavi z letom 2005.
Nesprejemljivi parlamentarci
Za MOP so sklepi parlamentarnega odbora nesprejemljivi, zato so v petek na sejo odbora dodali točko o informaciji o neizvedljivosti stališča do predloga uredbe evropskega parlamenta in sveta o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v državah članicah v obdobju 2021–2030 ter o spremembi uredbe o mehanizmu za spremljanje emisij in poročanje o njih in za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami in nekoristnosti tega stališča za Republiko Slovenijo. Gradivo zanjo so označili s stopnjo tajnosti interno.
Emisije naprav, vključenih v trgovanje, se morajo najbolj zmanjšati. Foto Aleš Černivec/Delo
Poslanec Združene levice Franc Trček je tajnost seje takoj obsodil: »Seje se zapirajo, ko bi bilo razkritje obravnavanega gradiva za državo lahko škodljivo. Takšna je očitno tudi podnebna politika te vlade.« Dodal je, da za tajno obravnavo gradiva ni bilo nobene osnove, zato gre tudi za velik korak nazaj na področju pravne države.
Na MOP uradnih pojasnil ne dajejo, neuradno pa smo izvedeli, da je sklep odbora za evropske zadeve odmik od stališč Slovenije, da ni skladen s sprejetimi deklaracijami in drugimi usmeritvami. Nekoliko cinično so dodali, da bi sklep, če bi ga brali tako, kot je napisan, Slovenijo zavezal, da v Bruslju zahteva 95-odstotno znižanje emisij do leta 2030 (na 40 še dodatnih 55 odstotkov). Bolj problematično pa je, da bi morala Slovenija zavrniti določen cilj za 15-odstotno zmanjšanje emisij v netrgovalnem sektorju.
Trditve, da je Slovenija že do zdaj emisije v tem sektorju zmanjšala za 15 odstotkov, ne veljajo. Leta 2015 so bile za osem odstotkov nižje kot leta 2005. Vendar z vsakih odstotkom rasti BDP se za vsaj pol odstotka povečajo tudi emisije prometa.
Lažje in ob prihrankih naj bi zmanjšali emisije stavb. Foto Leon Vidic/Delo
Tako so izračunali, da bi Slovenija v sektorju, ki ni vključen v sistem trgovanja, lahko zmanjšala emisije za 15 odstotkov do leta 2030. Kar 30-odstotno zmanjšanje bi zahtevalo zamenjavo skoraj polovice avtomobilov na bencinski pogon z električnimi.
Poslovna skrivnost
Skoraj razumljivo je, da so razprave in pogajanja držav o deležih tajne. Večina držav zahteva blažje cilje. Ne nazadnje še vedno velja, da če emisij niso pripravljeni zniževati vsi, vsaka večja omejitev pomeni selitev izpostavljene proizvodnje.
Poleg tega na ministrstvu neuradno menijo, da je bolje, če si Slovenija sama predpiše strožje cilje, kot jih zahteva komisija, kot če zase zahteva strožje cilje pri komisiji. Če te svoje cilje doseže, lahko prodaja emisijske kupone. Če svojih ciljev ne doseže, ji ni treba plačevati kazni, ki bi ji jih naložila komisija.
Leta 2015 so bile emisije evropskih naprav, ki so vključene v trgovanje z emisijami (ETS), po podatkih Evropske okoljske agencije (EEA) za 24 odstotkov nižje kot leta 2005. V sektorju, ki z emisijami ne trguje, so se te v tem času zmanjšale za 12 odstotkov (leta 2015 so sicer zrasle za odstotek). Vsa znižanja so rezultat prizadevanj v energetiki.
