Tiskane izdaje
Maribor – Drava je ena energijsko najbolj izkoriščenih rek v Sloveniji in zunaj meja države, a pomembni sta tudi njena ekološka vrednost z visoko biološko raznovrstnostjo ter privlačnost rečnega okolja za rekreacijo in turizem. Vse te interese poskuša združiti projekt SEE River.
»Velik del rečnega toka v Avstriji, celoten skozi Slovenijo in del toka skozi Hrvaško so energijsko izkoriščeni. Na avstrijski strani je enajst hidroelektrarn, na slovenski osem, na hrvaški so tri. V Sloveniji imata hidroenergetska raba in posledično nujno prilagajanje reke zahtevam proizvodnje električne energije tudi dolgo zgodovino, vse od leta 1918 (elektrarna Fala),« je za Delo povedal vodja projekta SEE River Aleš Bizjak z Inštituta za vode Republike Slovenije.
Čeprav je podoba reke Drave v naši zavesti povezana predvsem z energetiko, je reka še veliko več kot le vir energije. Vzdolž nje se vrstijo dobro ohranjena ekološko pomembna območja, za katera je značilna velika pestrost živalskih in rastlinskih vrst. Poleg tega Drava omogoča številne športno-rekreacijske dejavnosti na vodi, kot so čolnarjenje, jadranje in rafting, ter kolesarjenje in konjeništvo v neposredni bližini reke.
V projektu šest rek
Mednarodni projekt SEE River (Celostno upravljanje mednarodnih rečnih koridorjev v jugovzhodni Evropi) sicer vključuje šest rek, poleg Drave še Bodrog, Neretvo, Prut, Sočo in Vjošo, vodilni partner pa je bil slovenski Inštitut za vode. Cilj projekta, ki se to jesen po dobrih dveh letih končuje, je bil izdelati čezsektorsko usklajen razvojni koncept rečnega koridorja Drave od Maribora do Zavrča in akcijski načrt za njegovo izvedbo. Na Dravi, na odseku od Maribora do Zavrča na meji s Hrvaško, so upoštevali vodnogospodarsko-naravovarstveno-energetski vidik z ureditvijo visokovodnih zadrževalnih območij, razvoj rekreacije in zelenega turizma s poudarkom na rekreacijski osi Maribor–Ptuj–Ormož ter ureditev izobraževalnih centrov ob Dravi.
Konflikti so pogosti
Znano je, da na reki in ob njej nastajajo konflikti med različnimi interesnimi skupinami. Naravovarstveniki na primer pogosto nasprotujejo motečemu vplivu turizma in rekreacije na vodi. Zaradi velikega števila prezimujočih ptic ima območje reke Drave med Mariborom in Središčem ob Dravi status mednarodno pomembnega območja za ptice in je del Nature 2000. Ptujsko in Ormoško jezero, umetni akumulaciji, zgrajeni za verigo elektrarn na reki Dravi, sodita med najpomembnejša prezimovališča ptic na Dravi in v vsej Sloveniji. Na teh velikih vodnih površinah – Ptujsko jezero je največje jezero v državi – se vsako leto na svoji selitveni poti ustavi na tisoče ptic. Za nekatere je to zadnja postaja in tukaj prezimijo, mnoge pa si le naberejo novih moči za pot na jug ali nazaj na sever. Predvsem na Ptujskem jezeru so se zato v preteklosti vnemali spori med ornitologi in vozniki čolnov in jadrnic, ki so plašili tamkajšnje ptice, na Ormoškem pa so pogosti spori z lovci.
Sodelujoči v projektu, v Sloveniji predvsem sodelavci Inštituta za vode in mariborske enote Zavoda za varstvo narave, so se potencialnih konfliktnih situacij zavedali. »Delo smo že na začetku zasnovali odprto, transparentno in v vse faze projekta vključevali predstavnike različnih sektorjev in organizacij s pilotnega območja. Sodelujoči predstavniki različnih sektorjev, med njimi energetskih, naravovarstvenih, vodnogospodarskih, turističnih in športno-rekreacijskih, so dobili priložnost skupaj, za isto mizo, predstaviti svoje interese. Tako na individualnih razgovorih kot na skupinskih delavnicah smo dobili zelo spodbudne povratne informacije udeležencev, ki so prepoznali in tudi priznali našo povezovalno vlogo,« pravi Aleš Bizjak. Sogovornik med potenciali za razvoj dejavnosti na Dravi poudarja predvsem umerjeno športno-rekreacijsko izkoriščanje obstoječe vodne in hidroenergetske infrastrukture, ki omogoča hojo, tek, kolesarjenje in podobne aktivnosti na vodnih in energetskih nasipih.
Dva milijona evrov
Celoten projekt SEE River temelji na določilih dravske deklaracije, ki so jo leta 2008 v Mariboru podpisali visoki predstavniki vseh petih držav, skozi katere teče reka: Italije, Avstrije, Slovenije, Hrvaške in Madžarske. V projektu je sodelovalo kar 26 institucij iz 12 držav južne in jugovzhodne Evrope, vodilni partner je bil slovenski Inštitut za vode, vrednost celotnega projekta je znašala dobra dva milijona evrov, končal pa se bo oktobra z mednarodno konferenco na Dunaju.
