Drevesa višajo vrednost stavb

Naslov Zelena prestolnica prinaša številne koristi, a projekt mora zajeti vse mesto in vključiti vse meščane.

Objavljeno
30. julij 2015 18.43
v Ljubljani, 13. julija 2015
Borut Tavčar, gospodarstvo
Borut Tavčar, gospodarstvo

Ljubljana – Župani drugih Zelenih prestolnic poudarjajo velike koristi tega naslova, zlasti pa povezovanje uprav z meščani, ki ostanejo. V Bristolu je tako sodelovalo 800 organizacij, pojavile so se zelene banke, ponudba organske hrane, oglasile so se kolesarske pobude in še mnogo drugih. Ljubljana postaja dovzetna za take spremembe.

V Bristolu so, kot je povedal župan George Ferguson, povečali naložbe v obnovljive vire energije, v projekt Zelene prestolnice vključili vse šole, po projektu pa ugotovili, da so hotelske sobe bistveno bolje zasedene kot pred pridobitvijo naziva zelene prestolnice. Na vprašanje Dela, kaj priporoča Ljubljani, je odgovoril, da je županu Zoranu Jankoviću svetoval, naj bodo v projekt vključeni vsi meščani, projekt pa naj zajame vse mesto, ne le središče.

Lykke Leonardsen iz Kobenhavna je dodala, da je največja zapuščina naziva povezanost meščanov. Druga mesta so prišla pokazat svoje dobre prakse, medijske objave so postale pozitivne, turizem pa se je spremenil, pogostejši so postali turisti s kolesi. Kot je dodala, se mesto ni spremenilo z evropskim financiranjem, veliko mora pokazati mesto samo.

Za zdravje je treba varovati naravo

Svetovna zdravstvena organizacija je poleg tega letos pripravila poročilo, po katerem sta naravno okolje ter psihično in fizično zdravje ljudi tesno povezana. Zato je za zdravje nujno treba varovati naravo. Onesnaženemu zraku je izpostavljenih 80 odstotkov Evropejcev, kar pomeni bilijon evrov zdravstvenih stroškov. Kljub temu so subvencije fosilnim gorivom še vedno višje kot vsi izdatki za zdravstvo. Mesta lahko pri tem veliko storijo, tako s spremembami prometnih sistemov kot s promoviranjem zelenih streh. Ljubljanski kolesarji denimo pravijo, da so med poceni prvimi ukrepi zlasti čiščenje kolesarskih stez pozimi in ureditev varnih kolesarnic, saj je veliko stavb v mestu praznih, zlasti v središču.

Poleg tega na svetu dve milijardi ljudi nima dovolj hrane, 1,5 milijarde ljudi pa je predebelih. V proizvodnji hrane pa svet prehaja v zelo tvegano obdobje. Podnebne spremembe bodo namreč najbolj vplivale na klasično monokulturno kmetijstvo s pesticidi in umetnimi gnojili, zaradi česar izgubljamo čebele in raznovrstnost tal. Proizvodnja hrane mora nujno postati bolj raznovrstna, kar vključuje tudi skupnostne vrtove v mestih.

Sodelovanje meščanov ob odpiranju javnih uprav

Maja Simoneti
iz Inštituta za politike prostora pravi, da so vključujoči, odprti sistemi upravljanja oziroma odpiranje javnih uprav za sodelovanje meščanov zelo pomembna tema v mestih. Ljubljana ima močno, konsolidirano upravo in dobro vodstvo, ki mu ni vseeno, kaj se dogaja v okolju. Ljubljana je zdaj veliko bolj prožna kot pred leti, ko je šlo bolj za odrivanje odločitev in sprememb. Možnosti za nadaljnji preskok pa so še zelo velike in Simonetijeva je prepričana, da bo Ljubljana šla v to smer.

Primer so gradbene ograje in parkirišče namesto dreves in zelenja ob Resljevi. »Meščani ne razumemo, zakaj se ne da ukrepati, če bi bilo to dobro za mesto, ne razumemo, da je pristojna državna gradbena inšpekcija, ki pa ne deluje. Ljubljana bi morala imeti lastna pravila, drugačna od kakšnega drugega mesta in seveda vasi, ukrepanje bi moralo biti mogoče,« pravi Simonetijeva.

Pobuda Zelena prestolnica naslavlja ravno take spremembe. Ljubljana jih s svojo vizijo povzema. V Mariboru so ljudje pripravljeni protestirati, ker hoče mestna uprava omejiti hitrost na Koroški cesti na 30 kilometrov na uro. »Tudi v Ljubljani so nasprotovanja, vendar ima Ljubljana tri mandate stabilne uprave, ki uresničuje napovedi. Rešitve pa so se v večini izkazale za koristne za meščane. Spomniti se je treba le tega, da so nekoč prek Tromostovja vozili avtobusi in avtomobili. Zdaj gre za nove velike premike na novih osnovah,« meni Maja Simoneti.

Zelene površine glavna tema svetovnega vrha mest

Nova velika tema na svetovnem vrhu mest jeseni bodo zelene površine. »V Ljubljani ljudje pred leti niso ležali na travi po Tivoliju, danes se to dogaja. Nič, kar se dogaja v Tivoliju, se ne bi dogajalo, če tam ne bi bilo parka, tega se je treba zavedati,« opozarja Simonetijeva. Zelene površine bodo še letos poudarjene kot zelena infrastruktura, s katero se ne da trgovati, drevesa bodo postala pomembna enako kot stavbe in ceste.

»Pripravljajo nova merila za vrednotenje dreves; poleg tega, da je pogled nanje pomirjujoč, da dajejo senco in čistijo zrak, bodo vključili še njihov prispevek k drugačni porabi energije stavbe. Hiša, ki je obrasla z drevesi, porabi denimo manj energije za klimatske naprave. Drevesom torej raste vrednost, kar bo pomembno tudi za investitorje v zgradbe. Te bodo imele večjo vrednost, če bodo manjše, a bodo zato imele drevesa, kot če bodo segale do robov gradbenih parcel in bodo brez dreves,« pojasnjuje Maja Simoneti.

Pomanjkanje izobraževanja za »zelene« tematike

Problem je, ker se o tem v slovenskih šolah otroci ne učijo. Biologija človeka je premočno poudarjena, glede na vplive vsega, kar človeka obkroža. »Da bi v Sloveniji razumeli, zakaj so območja Nature 2000 in zelenja v mestih priložnost, bi morali imeti drugačno izobrazbo. Potem bi lahko iz tega tudi kaj zaslužili in imeli delovna mesta. To sicer niso delovna mesta, kjer sediš in služiš veliko denarja, temveč delovna mesta, za katera je treba vstati ob 7. uri zjutraj in delati do zvečer, vendar omogočajo preživetje. Pri zelenih površinah v Ljubljani se dogajajo spremembe, vendar nismo še tam, kjer bi želeli biti,« pravi Simonetijeva.

Po njenem mora z zeleno infrastrukturo upravljati javno podjetje, saj koncesije za to področje niso dobre.

Še vedno preveč ovir za dostopnost mesta

Manjka tudi nekaj podobne izobrazbe projektantov. Ovire za dostopnost mesta za vse, ki so prav žaljive za nekatere skupine ljudi, namreč še vedno obstajajo, tudi v Ljubljani. Med njimi je Fabianijev most, ki je neprijazen tako do kolesarjev kot do ljudi na vozičkih ali s katero drugo gibalno težavo.

Simonetijeva meni, da z novejšo komisijo za odpravljanje ovir v mestu tak projekt ne bi uspešno opravil presoje. Strinja se tudi, da prometni sistem v Ljubljani še vedno vodi v konflikte med avtomobilisti, kolesarji in pešci. »Dejstvo je, da je kolesarjev čedalje več, to pa povzroča konflikte, čeprav jih ne bi smelo. Sporočilo tega je, da se je treba s prometom bolj dejavno ukvarjati, denimo zmanjševati hitrost. Eno so prometne rešitve, drugo so sporočila. Prostor si je treba deliti, infrastruktura ne more biti več namenjena samo za avtomobile ali samo za kolesarje ali za pešce.

Najbolj demokratična oblika mobilnosti je hoja, ta je primerna za vse; kolo ni čisto za vse, avto pa je le za nekatere. Hoja dokazano pozitivno učinkuje na zdravje, poleg tega obstaja vrsta dokazov, da so tam, kjer so namesto cest za avtomobile uredili peš cone, lokali in prodajalne precej bolj uspešni kot prej. Premalo govorimo o tem,« pravi Simonetijeva in dodaja, da je povezovanje hoje oziroma gibanja, zdravega okolja in zdravja postalo prava svetovna uspešnica.

Iz zdravega okolja tudi kaj iztržiti

Kot primer dobre prakse je omenila Slovensko cesto. »Mesto je nekaj naredilo, meščani smo se odzvali in skupaj naredili izjemen preskok naprej,« meni Simonetijeva, ki pa ne želi napovedovati, ali bodo po Slovenski dejansko še kdaj vozili avtobusi. Dodaja, da varstvo narave ne more biti prepuščeno samemu sebi, vse je odvisno od človeka, tudi odločitev, da umaknemo infrastrukturo in naravi vrnemo prostor. To je stvar razvojne strategije mesta in celotne države, da iz zdravega okolja tudi kaj iztržimo.

Ljubljana je še vedno odlagališče avtomobilov, odgovarja Simonetijeva na vprašanje, ali se je število avtomobilov v glavnem mestu kaj zmanjšalo. Mesto bi moralo začeti urejati razmere v soseskah, kjer je premalo parkirnih prostorov, denimo v Savskem naselju, kjer so ob gradnji predvideli več parkirišč, a jih potem niso zgradili. Tako so uredili zelenice, na njih pa so sčasoma zrasla drevesa. »To bi moral biti primer odprtega upravljanja, sodelovanja s prebivalci, ker bi tako lahko prišli do boljših rešitev,« meni Simonetijeva.