Tiskane izdaje
Ljubljana – Kako lahko družbene in okoljske izzive preobrnemo v podjetniške, so na mednarodnem srečanju socialnega podjetništva z naslovom Od vizije do akcije pokazali s primeri dobre prakse iz Evrope.
Vizija zadruge Roda – Starši v akciji je živeti v družbi, ki si aktivno prizadeva za izpolnitev potreb in zaščito pravic otrok, staršev, bodočih staršev in družin. Na Hrvaškem in širše v regiji je Roda prepoznana kot vzoren, trajnostno naravnan in poslovno uspešen zadružniški model. Svoje aktivnosti financirajo iz različnih virov: javnih, zasebnih donacij in tržnih projektov. Samostojnost in neodvisnost jim zagotavljata lastna proizvodnja in prodaja ekoloških pralnih plenic po načelih socialnega podjetništva.
Zadrugo so ustanovili leta 2001 in kmalu so se pokazale potrebe po projektih, ki bodo omogočili samostojno financiranje. Tako so leta 2004 začeli promovirati uporabo platnenih plenic, kot nekaj boljšega za otroka, okolje in družinski proračun.
Za vsakega otroka tona plenic
Za vsakim otrokom namreč ostane približno tona plenic za enkratno uporabo, ki pristanejo na odlagališčih, kjer se ne razgradijo prav hitro. Samo v Zagrebu pet odstotkov vseh odpadkov sestavljajo plenice za enkratno uporabo. »Starši so nas začeli spraševati, kje lahko takšne plenice kupijo, zato smo začeli razmišljati, da bi jih proizvajali kar sami,« razlaga vodja Rode Tijana Bogdanović.
Za zagon proizvodnje so pridobili sredstva ameriške organizacije na natečaju za samozadostnost zadrug. Začetna ideja je bila, da bi zaposlili matere, ki so na porodniškem dopustu ali so brezposelne, a se ta ni pokazala za najboljšo, ker sta pešali kakovost in dobava plenic. Tako so se odločili poiskati družbeno odgovornega partnerja in ga s pomočjo hrvaškega zavoda za zaposlovanje našli v Varaždinu. Na srednji strokovni šoli so namreč zagnali program, katerega cilj je zaposlovanje ranljivih skupin. Danes Roda poskrbi za plače petih delavcev iz te delavnice. Pred kratkim so odprli tudi prvo trgovino v središču Zagreba, kjer bodo s časom zaposlili še enega človeka.
Plenice so narejene iz naravnih organskih materialov, kot so bombaž, bambus in konoplja, ki so vpojni in razgradljivi. Na leto jih prodajo približno 10.000, v ponudbi pa imajo tudi hlačke za odvajanje od plenic, krpice za umivanje, brisanje otrok in damske vložke. Da je proizvodnja plenic lahko tudi posel, dokazuje vse več manjših proizvajalcev, ki jim je bila Roda vzor. »Z njimi imamo dobre odnose, včasih tudi skupaj naročamo materiale,« razlaga Bogdanovićeva. Ker mora Hrvaška kot članica EU urediti tudi področje odpadkov, se v Rodi trudijo, da bi država subvencionirala platnene plenice, ne samo njihovih, in tako pripomogla k zmanjšanju odpadkov.
Zdrava hrana sredi Londona
Vizija Davida Barrieja, svetovalca, socialnega podjetnika in TV-producenta, pa je s kreativnimi poslovnimi modeli dvigniti kakovost življenja lokalnih skupnosti. Je soustanovitelj večkrat nagrajene londonske kooperative The People’s Supermarket, v kateri člani skupaj odločajo o tem, kakšni izdelki se bodo prodajali v trgovini.
»Nakupovanje v Veliki Britaniji je postalo zelo industrijsko in zdrava hrana je draga, tudi zaradi stroškov distribucije, zato veliko revnih ne jé zdravo, ker je predrago,« v šali pravi Barrie in o ideji za nastanek kooperative doda: »Zato smo začeli razmišljati, kako pripeljati zdravo hrano v središče Londona.« Našli so zapuščeno trgovino in v njej začeli prodajati lokalno pridelano hrano.
Prostovoljci, člani zadruge
Zadruga deluje tako, da si z dobrimi 30 evri letne članarine in štirimi prostovoljnimi urami dela na mesec lahko pridobiš popust pri nakupu v trgovini. Člani zadruge so navadni ljudje iz okolice, veliko študentov in ljudi, ki živijo v socialnih stanovanjih, brezposelni, aktivni državljani, ki si želijo jesti zdravo. Kooperativa učinkovito ravna tudi z odpadki, saj hrano, ki je niso prodali do določene ure v trgovini, uporabijo v kuhinji za pripravo poceni obrokov »za s sabo«.
»Cilj družbenega podjetja mora biti poslovni in družbeni dobiček,« pravi Berrie in dodaja: »Del poslovnega modela mora biti družbena vključenost, zato pustite ljudem, da sami odločajo in izbirajo, kako bodo sodelovali, ne vsiljujte jim svojega.«
David Barrie je tudi pobudnik iniciative za skupinsko pridelavo zelenjave na javnih površinah v angleškem Middlesbroughu, v kateri od leta 2007 sodeluje več tisoč ljudi. »V Veliki Britaniji je veliko neobdelane zemlje in zanimanja za pridelavo lastne hrane,« pravi Barrie. S podporo in interesom regionalne razvojne agencije in lokalnih oblasti so ustvarili skupnost, ki ne samo prideluje hrano na 280 lokacijah v mestu, ampak izvaja tudi izobraževalne programe, povezane z vrtnarjenjem in kuhanjem, prireja razstave pridelane zelenjave in podobno.
