Tiskane izdaje
Prišel je čas, ko je kolesarjenje skrajšano na nujne poti, prijetni občutki ob prehitevanju kolon pločevine s po enim človekom na tono in pol oziroma dvema na petih metrih dvopasovne ceste so nekoliko izpuhteli. Kljub nekaterim delnim izboljšavam − ob prvem snegu letos so namreč hitro posolili tudi kolesarske steze. Sol sicer ni dobra za gume, verigo in zobnike, a vsaj omogoča normalno vožnjo.
Sicer pa je zdaj vsepovsod in veliko govora o čistejši mobilnosti. Elektrifikacija in digitalizacija prometa naj bi bila naslednja velika revolucija po uvedbi pametnih telefonov. Odgovor na skeptične pomisleke o uvedbi elektrike v promet, kot sta ta, da omrežja niso dovolj zmogljiva pa da bo zmanjkalo litija za baterije, je ravno razvoj pametne telefonije od 2007 naprej. Tudi pri tem so bili pomisleki, da omrežje ne bo dovolj zmogljivo in podobno. Je to revolucijo kaj ustavilo? Ni videti.
Tesla vozi sam, odziva se na glasovne ukaze. Foto Borut Tavčar/Delo
Po izkušnji sopotništva v novejšem tesli od Ljubljane do kongresnega Brda je svet videti drugačen. Če to ne bo spremenilo avtomobilističnega vesolja, ga ne bo nič. Že zdaj je avto 90 odstotkov poti prevozil sam, zemljevid poti pa na res velikem zaslonu pokazal na glasovni ukaz. Ob dodatnem podatku, da imajo na Kitajskem v njihovi različici Ubra kar 260.000 električnih avtov, se prihodnost sploh ne zdi več daleč.
Ameriški proizvajalci avtomobilov so pred več leti že izkusili posledice svojega lobiranja in zaviranja predpisov za omejitev emisij. Tako daleč so šli, da ameriških avtomobilov na kitajskem niso smeli več prodajati, ravno zaradi prevelikih izpustov. Propadla so celotna mesta. Zdaj pa so Kitajci ugotovili, da pač ne znajo narediti tako odličnih motorjev z notranjim izgorevanjem kot evropski ali japonski proizvajalci. Znajo pa, kot vsi starši dobro vemo, izdelati kup naprav z elektromotorji. Preprosto preskočili bodo na nov pogon tudi pri avtomobilih.
Kaj bo ostalo Evropi? Proizvajalci avtomobilov niso prostovoljno zmanjšali emisij, zdaj jim je cilje določila komisija. Za to bi ji morali biti skorajda hvaležni. Države so namreč pripravljene pomagati, denarja za prehod je dovolj. In tu je tista velika priložnost Slovenije, tudi v primerjavi s Kitajsko.
Tudi na posvetu o čisti mobilnosti ne gre brez izpuhov. Foto Borut Tavčar/Delo
Pri nas namreč nastajajo najučinkovitejši električni motorji in pogoni za vse vrste vozil, od vodnih skuterjev, plovil, ki znajo tudi leteti, pravih letal do avtomobilov in avtobusov. Nekateri proizvajalci so pri tem zelo ambiciozni, dobili so močne tuje partnerje in vlagatelje, drugi želijo ohraniti manjše serije in možnost nenehnega razvoja, ki pri velikoserijski proizvodnji ni tako velika. Taki pravijo tudi to, da bi sicer lahko postavili tovarno na Kitajskem, a to nima posebnega smisla, če Kitajci že na veliko vlagajo pri nas. Vsaj napovedi so take.
Mogoče pa drži, da je vse domišljeno nekje v senci. Nekoč so na mesto ameriškega predsednika postavili Busha mlajšega. To je bil čas za spremembo, za gospodarsko krizo, propad nekaterih velikanov in vzpon Appla. Potem je temnopolti Obama umirjal razmere in omogočal rast novemu. Zdaj pa je na položaju predsednika Trump. Znova je na vrsti sprememba. Naj se zdi še tako čudno, a mogoče to pomeni propad stare energetike in vzpon nove, z Muskom in Teslo na čelu. Trump tu seveda služi kot primeren nasprotnik, ki ga je treba premagati.
Prepoznavanje. Ima izpušno cev ali ne? Foto Borut Tavčar/Delo
Gre za širitev uporabe nove infrastrukture, digitalnih avtocest, velikih podatkovnih centrov. Oblike mobilnosti se povezujejo, nove aplikacije prikazujejo vse možnosti za premikanje, od koles do vlakov. Seveda ne pri nas. Železnice so pri nas postale zgodovinska dediščina, za običajnega potnika le delno uporabna in obupno zaostala. Ne pomaga pa niti politika. Za avtomobile in tovornjake ni bila večja težava zgraditi številnih predorov, niti ni večjih ovir pri umeščanju novih cestnih razvojnih osi. Niti enkrat pa nihče iz vlade ni omenil, da bodo na razvojnih oseh najprej zgradili sodobne železniške proge, da bodo po njih hitro in tiho (tudi take proge in vlaki obstajajo) vozili sodobni vlaki, pa da bodo potem ocenili, ali so za razvoj regij še vedno nujne široke ceste prek kmetijskih površin.
Na Bled je s prestopanjem in zamudo mogoče priti z vlakom, ki pa je videti kot ostanek iz preteklih časov. V Maribor pot traja tako dolgo, kot bi z novimi tehnologijami trajala pot od Ljubljane do Bruslja.
Avtomobili in asfalt zavzemajo preveč prostora. Foto Borut Tavčar/Delo
Seveda bodo vsi poskočili, da je to predrago. A se da vse plačati s prihranki, tako kot pri izolaciji hiše. Manj avtov pomeni manj parkirišč pa več otroških igrišč in parkov. Hoja in kolesarjenje prineseta prihranek v mestno in zdravstveno blagajno. Manj cest pomeni prihranek pri vzdrževanju. Življenje brez lastnega avta pa prinese prihranke, ki se jih da vložiti tudi v bolj dejavno odkrivanje Slovenije in je tako tudi podpora slovenskemu turizmu, ne le gradnji sodobnih železniških povezav.
Za turizem bi bilo sicer nadvse koristno, če bi bil bolj učinkovito povezan z javnim prometom. Kako lahko, denimo, brez avta prideš v Lipico ali do recepcije Škocjanskih jam? Kako do Strunjana in praznika kakijev? Pa do Podčetrtka, Bovca ali na Koroško? Je treba ponavljati, da avtomobila skoraj polovica prebivalcev te države ne sme ali ne more voziti?
Najem avta nekajkrat na leto sicer niti približno ni tako velik strošek kot lastništvo avta. Pomeni pa tudi bistveno manj skrbi. Tudi pri manjših nezgodah. Vse uredi najemodajalec. Za lastnika drugega avta, udeleženega v nezgodi, pa je izpolnitev poročila šele začetek vseh poti od servisa do zavarovalnice in nazaj.
Preizkušanje povsem novih vozil. Foto Borut Tavčar/Delo
Hkrati najemanje in souporaba avtomobilov pomeni spoznavanje novosti. Kamere in senzorji, učinkoviti samodejni menjalniki tudi v manjših avtih (klasičnih in električnih), vse to povečuje udobje in nedvomno tudi varnost v prometu. Seveda se varnosti javnega prevoza zdaj še ne da doseči, to bo prinesla digitalizacija. Za razvito kolesarjenje, ki, če je ustrezno podprto z infrastrukturo, tudi radikalno zmanjša število prometnih nesreč v mestu, pa se je izkazalo, da je največ nesreč posledica vožnje motornih koles po kolesarskih stezah. Na Nizozemskem so kolesarji že dosegli, da so mopediste umaknili s kolesarskih površin. Pri nas bo treba to še doseči. Če nič drugega, kolesarjem ne bo treba še vsaj sto metrov vonjati izpuhov, ki jih spušča moped, ki jih prehiti.
***
Eko blogi na Delo.si in v Zelenem Delu
Prišel je čas, ko ljudje zahtevajo več besede pri odločitvah, ko onesnaževanje ne gre kar tako mimo in ko je jasno, da podnebne spremembe že spreminjajo življenja vseh na planetu. Čas je torej za rešitve, za sodelovanje in za razvojni preobrat. Zato začenjamo z eko blogi, radi bi predstavili razmišljanja mlajših sodržavljanov, možnosti in rešitve, ki jih imajo, da bo kakovostnejše življenje dosegljivo za vse.
Eko blogi bodo na okoljski strani Dela.si objavljeni vsak četrtek ob 10. uri. Svoja videnja na raznolikih področjih bodo predstavljali:
Petra Draškovič Pelc, radovedna raziskovalka in ljubiteljica narave, fotografinja, popotnica, vodnica,
pa tudi doktorica biomedicinskih znanosti.
Luka Omladič, asistent na oddelku za filozofijo ljubljanske Filozofske fakultete, v zadnjih letih uveljavljen kot eden pomembnejših okoljskih analitikov.
Dejan Savič je najbolj znan kot aktivist Greenpeacea.
Bojan Stojanovič je predstavnik WWF Adria.
Urša Zgojznik, predsednica društva Ekologi brez meja, kjer verjamejo v svet brez odpadkov.
Živa Lopatič je med ustanovitelji Zadruge BUNA, ki promovira pravično trgovino.
Nara Petrovič izkuša življenje bos in z živili iz okolice, je avtor priročnika o uporabi človeka.
In Borut Tavčar, novinar Dela.
Po arhivu eko blogov lahko brskate TUKAJ.
