Tiskane izdaje
Ljubljana – Evropski center za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF) je sprejel novo strategijo, po kateri bo podaljšal napovedi večjih vremenskih pojavov za tri do šest dni. Tako bi bila huda neurja lahko napovedana 14 dni vnaprej, danes jih po vzorcih napovejo deset dni vnaprej.
Napovedi vremenskih pojavov z visokim učinkom oziroma mogočo škodo se bodo podaljšale na dva tedna, obsežne vremenske vzorce in njihove spremembe pa bodo lahko napovedali do štiri tedne vnaprej. Pri tem se bo povečala tudi lokalna natančnost napovedi, saj bodo območja zmanjšali z 18 na pet kilometrov.
Evropski center za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF) se je zavezal, da bodo verjetnejše napovedi podaljšane za tri do šest dni v prihodnjih desetih letih. Do leta 2025 bodo po načrtih vremenske dogodke, kot je bil januarski Tor, neurje z močnim vetrom, ki je prizadelo severozahodno Evropo, lahko napovedali 14 dni vnaprej. Letos so imeli ljudje za priprave na voljo deset dni. Podobno bo z večjimi vremenskimi vzorci, kot je bil vročinski val julija in avgusta lani. Take vzorce bodo lahko napovedali v povprečju tri tedne prej, v posameznih primerih pa tudi štiri tedne vnaprej.
Daljše napovedi bodo mogoče zaradi več raziskav in boljše računalniške obdelave, ključ do tega pa je mednarodno sodelovanje pri tem.
Večja kakovost in zanesljivost napovedi
Direktorico ECMWF Florence Rabier smo zaradi te napovedi vprašali, ali je danes, ko se vremenski vzorci čedalje hitreje spreminjajo, vodni krog pa se pospešuje, kaj težje pripravljati napovedi vremena kot pred desetletji. »Znanje in sposobnosti v napovedovanju vremena so se v zadnjih desetletjih dramatično izboljšali. Napredek je v kakovosti in zanesljivosti napovedi pa tudi v času njihove veljavnosti. Z drugimi besedami, današnja napoved vremena za sedmi dan je enako zanesljiva kot napoved za tretji dan pred 40 leti. To daje oblastem, upravam za reševanje in javnosti več časa za priprave. To se je zgodilo tako s povečanjem znanja v znanosti o vremenu kot z novimi tehnologijami računanja in bogastvom podatkov iz satelitov od 80. let prejšnjega stoletja, predvsem pa zaradi naše pripravljenosti na sodelovanje z znanstveniki z vsega sveta,« je dejala Rabierjeva. Dodala je, da sta razvoj v računalniški obdelavi in bogastvo satelitskih podatkov prinesla precej večjo zapletenost sistemov napovedovanja vremena, ki so tako težje obvladljivi, vendar dajejo kakovostnejše napovedi.
Padavine so lahko podcenjene
Slovenija je po površini razmeroma majhna, vendar geografsko zelo raznolika, z veliko hribi in gorami, zato nas je zanimalo, kako to vpliva na napovedi. »Območja z visoko topografsko raznolikostjo so vedno težava pri napovedovanju vremena in velik izziv. Zdaj tudi ECMWF uporablja mrežo z resolucijo 18 kilometrov, kar pomeni, da gora v Sloveniji mogoče ni ustrezno predstavljena, v napovedi je namreč upoštevana povprečna nadmorska višina območja. Če ne upoštevamo gora, so lahko padavine (zrak je potisnjen ob strani gore navzgor, kjer se shladi in kondenzira) podcenjene. Nova strategija tudi zato postavlja visoke cilje, med katerimi je tudi natančnejša mreža, s stranicami kvadratov, dolgimi pet kilometrov. To bi moralo izboljšati vremenske napovedi, zlasti za geografsko razgibana območja, kot je Slovenija,« je povedala Rabierjeva.
Meteorologi v Evropi zgledno sodelujejo. Kaj bi bilo še treba izboljšati? »ECMWF je svetel primer tega, kaj lahko prinese evropsko in svetovno znanstveno sodelovanje, rezultati to potrjujejo. Finančne omejitve so in bodo še naprej težava, a tu lahko organizacije, kot je ECMWF, naredijo veliko. Z združevanjem virov in delitvijo stroškov lahko vse članice dobijo dostop do podatkov, ki bi bili sicer astronomsko dragi za vsako državo posebej,« je odgovorila. Napovedovanje je sicer odvisno od izboljšav v matematičnih modelih, dovolj zmogljivih računalnikov, financiranja raziskav in količine podatkov, ki so na voljo. Pomembno je tudi omrežje postaj za zajemanje podatkov, postaj na tleh in satelitov.
In katere so največje spremembe, ki jih zaznavajo modeli? Napovedi vremena se podaljšajo za dan na desetletje, to je tudi glavno merilo razvoja in sprememb. Vendar opažajo, da se povečuje število različnih tipov vremena. Največji napredek v prihodnjih letih Rabierjeva pričakuje v napovedovanju ekstremnega vremena.
